brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - postavitev kolizijskega skrbnika
Ob ugotovitvi, ki je tudi tožnica ne prereka, da oče mld. A.A. preživnine zanj ne plačuje, zaradi česar mladoletnik prejema zgolj nadomestilo preživnine, ter ob upoštevanju 5.a in 6. člena ZZZDR se tudi sodišče strinja s pravnim stališčem, ki ga je v izpodbijani odločbi zavzel organ, da je nedvomno podano navzkrižje interesov med mld. A.A. in tožnico, zaradi česar je bila postavitev skrbnika za posebni primer pravilna in na zakonu utemeljena, kar pa pomeni, da tožnica z vložitvijo tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
V skladu s prakso SEU je, da se tožniku ne prizna pravica do odbitka vstopnega DDV iz računov, ki so neverodostojne knjigovodske listine, ker niso izkazane opravljene storitve s strani izdajateljev računov in gre za fiktivne posle, tožniku pa se, glede na objektivne okoliščine, ki so tudi v neobičajnem poslovanju, lahko očita, da je vedel ali da bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo pravic iz naslova DDV.
davek od dohodkov pravnih oseb - v tujini plačan davek - uveljavljanje odbitka v tujini plačanega davka - zahteva davčnega zavezanca
Po 3. odstavku 383. člena ZDavP-2 se odbitek v tujini plačanega davka ne upošteva uradoma, pač pa le na zahtevo davčnega zavezanca. Zahteva mora biti jasno in nedvoumno izražena. Na tak način pa tožeča stranka, tudi ob upoštevanju njenih lastnih navedb, odbitka tujega davka v svojem popravku obračuna ni uveljavljala.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - parcelacija - sprememba vrste rabe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok - stvarna pristojnost
Predlog za obnovo postopka se izroči ali pošlje organu, ki je odločal o zadevi na prvi stopnji, o njem pa odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo postopka nanaša. V obravnavanem primeru je bila vloga poslana geodetskemu organu le v vednost, kar pomeni, da na podlagi tako prejete vloge ta organ ni bil dolžan odločati.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 člen 11, 11/12.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljski in OMD ukrepi - kršitev obveznosti - predčasno prenehanje izvajanje dejavnosti - prenos zaveze - vračilo sredstev
Tožnik je s podpisom obrazca D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004, s podpisom jamčil, da je seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov SKOP ter se zavezal, da jih bo dosledno izpolnjeval ves čas trajanja obveznosti (pet let) ter se tako zavezal k izpolnjevanju vseh pogojev in določil, zato ni mogoče pritrditi njegovemu stališču, da pravočasno poslan obrazec „F“ ni pogoj za veljavnost prenosa zaveze na drugega nosilca kmetijskega gospodarstva. Po ustavljeni upravnosodni praksi posredovanje „F“ namreč predstavlja pogoj za prenos petletne zaveze SKOP z enega na drug KMD.
Ker v konkretni zadevi tožniku ni bila dana možnost, da bi o njegovi pritožbi odločal drugostopenjski organ, do katere ima pravico, sodišče meni, da tožba zoper odločitev Agencije ni mogoča (je preuranjena), ker mora o zadevi najprej odločati drugostopenjski organ (pristojno ministrstvo). Procesna predpostavka za upravni spor pa je, da je upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev – pritožbe v upravnem postopku. Šele ko so izčrpana pravna sredstva po ZUP lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1.
Carinski dolg je nastal na podlagi točke a) 1. odstavka 204. člena CZS. Iz 143. člena CZS izhaja, da višina uvoznih dajatev, ki se plačujejo za blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, znaša za vsak mesec ali vsak začeti mesec, v katerem se blago nahaja v postopku začasnega uvoza z delno oprostitvijo, 3% tistega zneska dajatev, ki bi ga bilo za tako blago treba plačati, če bi bilo sproščeno v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza. Določilo se nanaša na blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, za kar pa v predmetni zadevi ne gre.
ZUS-1 člen 4, 66, 66/1. ZPVAS člen 5, 6, 7. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov člen 4,5.
agrarne skupnosti - vpis spremembe članstva v register agrarnih skupnosti - upravna zadeva - upravni spor zaradi kršitve človekovih pravic
Po 4. odstavku 7. člena ZPVAS morajo agrarne skupnosti organu, ki vodi register, sporočiti spremembe podatkov, o katerih se vodi register, vendar pa zakon ne določa, da bi registrski organ moral o sporočenih spremembah podatkov odločati v upravnem postopku. Zato je odločanje o vpisu agrarne skupnosti in njenih članov v register agrarnih skupnosti in njihovih članov z odločbo, izdano v upravnem postopku, enkratno dejanje.
Po tem, ko se o vpisu agrarne skupnosti v register agrarnih skupnosti odloči v upravnem postopku - kajti v javnem interesu je ponovno organiziranje agrarnih skupnosti, da se njihovim članom lahko vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim ali njihovim pravnim prednikom odvzete - pa registracija sprememb podatkov, o katerih se vodi register, glede na določbe ZPVAS ni upravna zadeva (4. odstavek 7. člena ZPVAS), po mnenju sodišča pa to tudi ni glede na naravo stvari, pač pa gre pri tem za upravno delovanje, ki ne rezultira v izdaji upravnega akta.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa nedvomno izhaja, da je predmetno zemljišče pozidano, saj na njem stoji del hotela F., kar predstavlja oviro za vrnitev zemljišča upravičencu v naravi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo neutemeljeno plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija
Ker tožnici – občini nobeden od veljavnih pravnih predpisov ne daje pravice, da bi kot stranka ali stranski udeleženec sodelovala v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, tožnica tudi nima pravice vlagati pravnih sredstev oziroma zahtevati sodno varstvo zoper odločbe v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.