pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - molk organa prve stopnje - načelo zaslišanja stranke
V predmetni zadevi ni jasno, katera odločba je bila predmet presoje na drugi stopnji na podlagi pritožbe tožnika. Iz uvoda izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi bil to „odgovor“, vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pisnemu odgovoru omenjenega izvedenca z dne 6. 2. 2010 sledila zahteva tožnika z dne 20. 2. 2010, v kateri je tožnik postavil 13 vprašanj, in na to zahtevo omenjeni izvedenec ni odgovoril. Iz tega bi sledilo, da je tožnik na toženo stranko podal pritožbo iz razloga, ker prvostopenjski organ na zahtevo stranke ni izdal odločbe, to pa je primer iz 255. člena ZUP in nikakor ne more iti za primer iz 246. člena ZUP. V obrazložitvi na zadnji strani odločbe je sicer omenjen 3. odstavek 255. člena ZUP, vendar pa iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločala o pritožbi, kot da bi bila odločba organa na prvi stopnji izdana. Pa tudi, če bi tožena stranka pravilno oziroma jasno odločala na podlagi 255. člena ZUP in ne na podlagi 3. odstavka 246. člena ZUP, bi v konkretnem primeru morala dati tožniku in prizadeti stranki možnost, da se pred izdajo odločbe izrečeta o ključnih dejstvih, ki so pomembni za odločitev pred izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta v zakonskih sporih
Tožena stranka bo morala najprej v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZOdvT ugotoviti vrednost spornega predmeta za razvezo zakonske zveze, šele potem bo lahko določila višino stroškov, do katerih je tožnica poleg že priznanih stroškov še upravičena.
upravni spor - molk organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Na podlagi dejstev, ki med strankama niso sporna (pritožbo je tožnica vložila dne 13. 2. 2009, tožena stranka je pritožbo s spisi prejela dne 5. 3. 2009, nova zahteva tožnice vložena dne 22. 7. 2009, odločba o pritožbi še vedno ni izdana), sodišče ugotavlja da so pogoji za vložitev tožbe določeni v 2. odstavku 28. člena ZUS-1 izpolnjeni.
zemljiški kataster - ureditev meje - izdaja potrdila o urejeni meji - pravnomočna odločba - kršitev pravil postopka - možnost izjave v postopku
Pri ocenjevanju pogoja iz 1. odstavka 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin bi upravni organ moral upoštevati pravnomočno odločbo, ki je bila izdana po opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, pred izdajo odločbe pa strankam dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 267, 267/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - udeležba v postopku
Gradbeno dovoljenje, ki je bilo s strani soseda G.G. po faxu poslano na družbo C. d.o.o., katere ustanovitelj in direktor je B.B. ni predmet poslovanja navedene družbe, pač pa gre za dokument, ki je bil namenjen direktorju družbe B.B. osebno. Tajnica podjetja je zato lahko posredovala gradbeno dovoljenje po faxu družbi D. d.o.o. samo v skladu z navodili B.B., kar pa v času sodobne tehnologije (mobilni telefoni, elektronska pošta, fax in drugo) tudi ob njegovi fizični odsotnosti iz podjetja, ne predstavlja nobene težave. Zato je B.B. najkasneje 25. 4. 2007 izvedel za izdajo gradbenega dovoljenja tožečima strankama.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - davek, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti - samostojni podjetnik posameznik
Ne glede na težko socialno stanje tožeče stranke, davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti samostojnim podjetnikom, ki prenehajo opravljati dejavnosti, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (čl. 101/7 ZDavP-2).
Statut Univerze v Mariboru člen 155. ZUP člen 9, 29. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 13, 18, 36.
šolstvo - ponovna izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev v naziv - mnenje študentskega sveta - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - za odločanje o pritožbi pristojen organ
Pristojnost študentskega sveta je med drugim tudi ta, da na podlagi rezultatov študentskih anket poda mnenje o pedagoškem delu posameznega visokošolskega učitelja, ki sodeluje v pedagoškem procesu in ki je potrebno v habilitacijskem postopku. Študentsko mnenje mora biti izdano v skladu s pravili postopka. To pomeni, da prvostopenjski organ lahko svojo odločitev opre na mnenje študentskega sveta šele potem, ko najprej presodi ali je bilo le-to izdano v skladu s pravili postopka. Le v tem primeru ga lahko obravnava kot relevantno mnenje organa.
Prvostopenjski akt ne vsebuje nobene vsebinske obravnave mnenja študentskega sveta, saj v zvezi s tem ne vsebuje prav nobenih dejstev. Razen tega iz predloženih spisov izhaja, da tožnica pred izdajo odločbe ni bila seznanjena z mnenjem Študentskega sveta, čeprav bi ji ga v konkretnem primeru prvostopenjski organ moral predložiti in ji dati možnost, da se do njega opredeli.
O zavrnitvi pritožbe tožnice zoper prvostopenjski akt je z drugostopenjsko odločbo odločil rektor Univerze, čeprav bi o pritožbi zoper odločbo o neizvolitvi v naziv moral odločati senat Univerze. S tem, ko je na drugi stopnji odločal nepristojen organ, je bilo tožnici nedopustno poseženo v pravico do pravnega sredstva.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218, 218/1, 218/3, 219, 219/1, 225, 227.
javni razpis - sofinanciranje investicij na področju turistične infrastrukture - ocena strokovne komisije - ocena posameznih članov komisije
Dejstvo, da sta vlogo ocenjevala dva ocenjevalca, le prispeva k objektivnejši oceni vlog po posameznih merilih, ki so bila v naprej objavljena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.
Iz izpodbijane odločbe izhajajo le ugotovitve, koliko točk je pridobila po posameznem kriteriju tožeča stranka, ne pa tudi razlogi, ki so komisijo, ki je vloge ocenjevala, privedli do take odločitve, zato je tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
ukrep inšpektorja za okolje - odreditev ukrepa sanacije kurilne naprave - rok za izvršitev ukrepa - materialni rok - podaljšanje roka
Rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe - izvršilnega naslova ni procesni rok. Ta rok se namreč ne nanaša na opravljanje posameznih dejanj v postopku, temveč je predmet meritornega odločanja v upravnem postopku in se nanaša na samo pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo, in sicer obveznost izvesti sanacijo srednje kurilne naprave. Torej gre za materialni rok, katerega trajanje je v obravnavani zadevi v okviru meritornega odločanja o zadevi določil za izdajo odločbe pristojni inšpekcijski organ. Zakon pa izrecno ne določa, da bi bilo takšen rok mogoče podaljšati.
Ker sodna taksa v postavljenem roku ni bila plačana, niso pa izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče postopek ustavilo.
gozdovi - gozdna zemljišča - funkcije gozdov - soglasje za ureditev dostopne ceste
V skladu z določbo 1. odstavka 21. člena ZG je treba za graditev objektov pridobiti soglasje zavoda. Za izdajo soglasja je bistvena presoja vplivov posega na izvrševanje funkcije gozdov, pri čemer za zavrnitev soglasja zadostuje že možnost, da bodo ti vplivi bistveno ogrozili funkcije gozdov, ta ocena pa temelji oz. upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.
V skladu z 2. odstavkom 1. člena ZG določbe ZG, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, razen če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so opredeljena kot gozdna zemljišča v smislu navedenega zakona in katera zemljišča so gozd, je določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja (10. člen ZG) in gozdnogospodarske enote (11. člen ZG).
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-1, 50/3. Listina EU o temeljnih pravicah člen 18, 47. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 20, 20/1-a, 32, 32/5, 32/6.
mednarodna zaščita - odsotnost na osebnem razgovoru - domneva o umiku prošnje - ustavitev postopka - neposredni učinek prava EU
Izpodbijani sklep o ustavitvi postopka ni v funkciji zagotavljanja dostopa stranke do azilnega postopka in varstva načela prepovedi nevračanja, če organ takoj in avtomatično, čim se tožnik ni pojavil na osebnem razgovoru, čeprav je bil pravilno vabljen in obveščen o posledicah, če ne pride, izdal sklep o ustavitvi postopka, ne da bi pred tem v razumnih mejah znotraj dejavnosti Azilnega doma preveril, zakaj tožnika ni bilo na osebnem razgovoru.
V primeru, če nacionalna pravna norma ni v skladu s pravom EU, sodišče ne prekine postopka zaradi presoje ustavnosti sporne zakonske določbe, ampak sporno zakonsko določbo ignorira in neposredno uporabi jasno in brezpogojno določbo z neposrednim učinkom iz sekundarnega prava EU. Obveznost ignorirati nacionalno normo v takih primerih velja tudi za upravne organe.
okoljevarstveno dovoljenje - nepopolna vloga - ponovno odločanje - za odločanje relevantni predpis - načelo zakonitosti
Po ustaljeni upravnosodni praksi organ odloča o upravni stvari po predpisih, ki so veljavni v času odločanja na prvi stopnji. To pravilo je treba uporabiti tudi v konkretnem primeru v tem smislu, da mora upravni organ upoštevati predpis, ki velja oziroma se uporablja v času ponovnega odločanja na prvi stopnji.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
gradbeno dovoljenje - ničnost gradbenega dovoljenja - neizvršljivost odločbe - kaznivo dejanje stranke - odločba izdana kot posledica nedovoljenega dejanja - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V 279. členu ZUP so natančno določene nepravilnosti, zaradi katerih se upravna odločba izreče za nično. Teh pogojev ni možno razširjeno uporabljati oziroma zaradi zatrjevanega nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja izreči upravno odločbo za nično. Tožbeni ugovori tožnikov so namreč taki, da bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, niso pa to razlogi, zaradi katerih bi bila izdana odločba nična.
ZTNP je glede postopkov za izdajo naravovarstvenih soglasij v tretjem varstvenem območju v 1. odstavku 75. člena določil, da se z dnem njegove uveljavitve že začeti postopki zaključijo po dosedanjih predpisih.
Narodni park je zavarovano območje, ZTNP pa kot akt o ustanovitvi zavarovanega območja določa tudi njegove varstvene režime, v zadevi pa tudi ni sporno, da je tožnikov poseg v nasprotju s prepovedjo gradnje počitniških objektov, zato je upravni organ ravnal prav, ko je izdajo naravovarstvenega soglasja zavrnil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - sprememba namembnosti - odklop iz elektrodistribucijskega omrežja - inšpekcijski zavezanec
Ker je zavezanec za izvršitev odločbe upravljavec infrastrukture, ki mora izvršiti naloženi odklop in ne inšpekcijski zavezanec, na njeno izdajo ne vpliva, ali je na strani inšpekcijskega zavezanca prišlo do statusnih sprememb oz. pravnega nasledstva. Pomembno je le, da so s tem inšpekcijskim ukrepom seznanjene vse osebe, ki bi utegnile biti z njim prizadete.