ZGD-1 člen 295, 296, 296/1, 297, 297/1, 390. ZGD člen 295, 295/2.
ničnost skupščinskih sklepov - letno poročilo družbe - ničnost letnega poročila - ničnost sklepov nadzornega sveta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preložitev skupščine - sklic skupščine - rok za sklic skupščine - preklic skupščine - dopuščena revizija
Upoštevaje, da je treba v sklicu skupščine med drugim navesti tudi čas skupščine, preložitev skupščine na drug termin terja naknadno spremembo vsebine sklica skupščine. Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede sklicnega roka.
Prepoved finančne asistence je urejena v prvem odstavku 248. člena ZGD-1. Označuje vse oblike pomoči izdajatelja delnic pridobitelju njegovih delnic. V konkretnem primeru pa tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V takem primeru gre za dejansko stanje, ki ne ustreza prepovedi finančne asistence, temveč ga je treba subsumirati pod določbe ZGD-1 o pridobivanju lastnih delnic prek tretjih oseb (251. člen ZGD-1, tretji odstavek 248. člena ZGD-1).
dopuščena revizija - delitev bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - ničnost letnega poročila - ekonomska nujnost zadržanja dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje,
- ali razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, upravičujejo nedelitev dobička za leto 2014,
- ali sme sodišče sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička, če je skupščina odločila, da se delničarjem dobiček ne deli najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala (če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje) razveljaviti ali ga sme zgolj spremeniti.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - izpodbojna tožba - razlogi za izpodbojnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora tožnik pri izpodbijanju skupščinskega sklepa vse izpodbojne razloge zajeti že v sami tožbi in je glede navajanja drugih izpodbojnih razlogov po preteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe prekludiran.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZGD-1 člen 248, 251.
dopuščena revizija - pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb - fiktivni posli - ničnost pravnega posla
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je v primeru veljavnega in zakonitega nakupa lastnih delnic prek tretjega, ki je izveden v skladu z določilom 251. člena ZGD-1, pravno dopustno uporabiti določilo 248. člena ZGD-1 in s tem izključiti zahtevke tretjega do družbe, kot so določeni v 251. členu ZGD-1
ničnost letnega poročila - rezervacije - dolgoročne rezervacije - rezerve iz dobička
Rezerve iz dobička so kategorija lastnega kapitala (izražajo lastniško financiranje družbe), medtem ko so rezervacije del dolžniškega kapitala družbe, namenjenega poplačilu upnikov družbe. Dolgoročna rezervacija za kritje stroškov v prihodnosti je lahko obstoječa obveznost in ustreza merilom opredelitve dolga, četudi je treba znesek oceniti in je upnik še neznan.
Ni relevantno, kako bi naj tožena stranka zbrala sredstva, ki jih je morala rezervirati, temveč je pomembna le okoliščina, ali je izpolnila svoje obveznosti, ki so ji naložene s pravnimi predpisi. Če je bila tožena stranka dolžna oblikovati rezervacije, pa tega ni storila oziroma oblikovanje rezervacij ni bilo ustrezno, je to razlog za ugotovitev ničnosti letnega poročila tožene stranke in posledično za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine tožene stranke o uporabi bilančnega dobička, ki temelji na ničnem letnem poročilu.
odpoklic predsednika uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta
Nadzorni svet je upravičen reagirati na stanje nesoglasij, sporov in medsebojnega nezaupanja v upravi, preden bi prišlo do zastojev pri sprejemanju poslovnih odločitev in preden bi lahko bila družbi zaradi tega povzročena škoda. Za utemeljenost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika ali člana uprave v takšnih okoliščinah ni treba izkazati in konkretizirati negativnega vpliva na vodenje poslov in družbo, natančneje na njena zunanja razmerja do poslovnih partnerjev ali na poslovne rezultate.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00020441
ZGD-1 člen 501, 501/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izstop družbenika - razlogi za izstop
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali porušeni osebni odnosi med družbeniki predstavljajo utemeljen razlog za izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo v smislu drugega odstavka 501. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00023401
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je štelo, da je pritožbena navedba, da toženec ni pridobil informacij o finančnem stanju poslovnega subjekta, s katerim je sklepal posel, nedovoljena pritožbena novota in se zato o njej ni izreklo,
- ali je tožena stranka ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ko je kljub temu, da pogodbena stranka ni prostovoljno plačala kupnine, unovčenje menice ni bilo uspešno, tožeča stranka pa je prišla do poplačila šele s prodajo nepremičnine, soglašala z novo dobavo blaga pogodbeni stranki po isti pogodbi.
V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v družbi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti.
Pogodbeno razmerje med strankama je treba presojati ob upoštevanju pravne narave pogodbe o vpisu delnic (vpisne pogodbe). Ta ima dvojno pravno naravo, predstavlja tako obligacijskopravni kot korporacijskopravni posel. Vpis delnic ima v obligacijskem smislu naravo ponudbe, ki, če jo družba sprejme tako, da se zaveže ponudniku dodeliti delnice in z njimi povezane pravice (z vpisnim potrdilom), vodi v sklenitev vpisne pogodbe. Ta je sestavljena iz obveznosti bodočega delničarja vplačati emisijski znesek na eni strani ter dodelitve delnic in s tem povezanih pravic delničarju na drugi strani. Ko sta ti dve obveznosti izpolnjeni, je pogodba izpolnjena. Če naj bo v okviru tega posla prevzeta še kakšna obveznost, za kar se je tekom postopka zavzemala revidentka, mora biti ta skladno z določbo druge alineje prvega odstavka 336. člena ZGD-1 zapisana na vpisnem potrdilu (ki opredeljuje vsebino vpisne pogodbe), sicer proti družbi nima učinka.
Pogodba o vpisu delnic je z vplačilom tožeče stranke ter dodelitvijo delnic in s tem povezanih pravic tožeči stranki (ter vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register) izpolnjena. Od (pravilno) izpolnjene pogodbe pa ni moč enostransko odstopiti. Ker torej tožena stranka ni kršila pogodbe oziroma je izpolnila svojo zavezo (dodelitve delnic in s tem povezanih pravic), prevzeto z vpisno pogodbo, tožeča stranka odstopnega upravičenja po zakonu ni imela.
Zavezo tožene stranke o iskanju kupca za delnice, ki jih je vplačala tožeča stranka, je sodišče druge stopnje pravilno presojalo ločeno od temeljnega posla nakupa delnic. Takšnemu stališču v prid namreč govori tudi temeljno načelo delniškega prava, to je načelo ohranitve osnovnega kapitala, katerega namen je v prvi vrsti varovati upnike, tudi pred morebitnimi posegi delničarjev v premoženje družbe. Vrnitev vložkov delničarjem je prepovedana (227. člen ZGD-1); delničar pa lahko iz družbe izstopi le tako, da delnico proda, s čimer se ohrani osnovni kapital družbe.
Drži revidentova navedba v dopolnitvi revizije, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti (92. člen OZ). Vendar pa je ničnost posledica dejstev, ki jih mora glede na pravila o trditvenem (in dokaznem) bremenu ena od strank vsaj zatrjevati.
BANČNO JAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017431
ZGD-1 člen 263. ZBan-1 člen 66, 177. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - skrbnost ravnanja uprave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali član uprave odgovarja družbi za škodo tudi v zvezi s sklepi uprave, o katerih je zaradi preprečevanja konflikta interesov s soglasjem nadzornega sveta družbe namesto člana odločal njegov pooblaščenec kot nadomestni član,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi z določbami 66. člena ter 177. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00017432
ZFPPIPP člen 43, 43/1, 43/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - huda malomarnost - opustitev - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj ali:
- člani nadzornega sveta po določilih ZFPPIPP odškodninsko odgovarjajo upnikom družbe za kršitev (opustitev) iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, do katere je prišlo v času, ko družba še ni bila insolventna,
- je tožeča stranka v konkretnem primeru podala zadostno trditveno podlago za ugotovitev hude malomarnosti toženca zaradi kršitve iz 2. točke prvega 43. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017419
OZ člen 86, 119, 119/1.
prodaja poslovnega deleža - pogodba o odplačnem prenosu poslovnega deleža - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - subjektivni element - objektivni element - izvedenec - osnovni vložek - poslovni delež - postavitev izvedenca - aktivna legitimacija dediča
Ocenjevanje vrednosti poslovnega deleža je v domeni pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, ki lahko za primer npr. ocene vrednosti nepremičnin, strojev in opreme (kar predstavlja del ocenjene vrednosti podjetja), angažirajo za to pooblaščene ocenjevalce. "Končna ocena" vrednosti poslovnega deleža pa je ocena vrednosti, ki jo poda pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00015584
OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 192, 193, 342, 346, 364, 369. ZGD-1 člen 263, 515, 515/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350. ZDR člen 18, 18/3. ZDR-1 člen 20, 20/3.
neupravičena pridobitev - kondikcija - nepošteni pridobitelj - neobstoječa pogodba - zastaranje - odpoved zastaranju - poslovodja - skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodje - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - delodajalec
Na podlagi prvega odstavka 515. člena ZGD-1 poslovodja res na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Gre za lex generalis. Ravno zato sklicevanje toženke na 515. člen ZGD-1 ni utemeljeno, saj se ne more nanašati na položaje, ki so v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Poslovodna oseba, ki je torej praviloma tudi zastopnik delodajalca, namreč ne more nastopati v imenu delodajalca proti samemu sebi kot delavcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00015837
OZ člen 87, 87/2, 92. ZGD-1 člen 495, 504, 504/2, 505, 505-8.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - povečanje osnovnega kapitala - plačilo - poštenost pogodbene stranke - tožba zoper družbenika - materialnopravne predpostavke - soglasje skupščine - ničnost pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - vrnitev danega - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - sodba presenečenja - pravica do izjave v postopku
Revident se moti, v kolikor meni, da mora nepoštenost tožnice a priori voditi v zavrnitev njenega tožbenega zahtevka. Zakon določa, da sodišče zahtevek lahko zavrne, ni pa to nujno. Prav nepoštenost obeh pogodbenih strank (kot je bilo tudi v konkretnem primeru) bo načeloma govorila v prid ugoditvi zahtevku za vračilo. V nasprotnem primeru bi ostala gola ugotovitev, da je bil sporni dogovor ničen, njegovi učinki pa bi v celoti ostali v veljavi in obojestransko nepošteni pogodbeni stranki bi dosegli prepovedani cilj.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - aktivni družbenik - pasivni družbenik - pravica do zasebne lastnine - kriteriji za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - dokazno breme
Presoja revizijskega očitka o nesorazmernem posegu v pravico do zasebne lastnine je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči pravilno uporabili merila za ločevanje aktivnih od pasivnih družbenikov.
Za konkretno presojo je ključno, da je zakonodajalec v ZFPPIPP tožnikom naložil dokazno breme, da dokažejo, da je tožena stranka imela položaj aktivnega družbenika, in da domneva iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP v postopku pred nižjima sodiščema ni bila vzpostavljena. Iz dejstva, da je vse poslovne odločitve in plačilni promet v izbrisani družbi dejansko sprejemalo in izvajalo podjetje B., izhaja zaključek, da je bil formalni vpliv tožencev na poslovanje izbrisane družbe zaradi dejanskih ovir le navidezen. To pomeni, da toženca nista niti imela niti mogla imeti vpliva na poslovanje in upravljanje izbrisne družbe. V okoliščinah konkretnega primera je stališče, da toženca po svoji lastni volji in krivdi nista poskrbela za svojo aktivno vlogo, neživljenjsko. Ker tožniki niso vzpostavili domneve iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, je stališče nižjih sodišč, da sta toženca imela položaj aktivnih družbenikov zgolj na podlagi njunega formalnega direktorskega položaja in 1,0595 % poslovnega deleža, materialnopravno zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00015317
OZ člen 131. ZVSmuč člen 4, 4-9, 10, 10/3. ZGD-1 člen 623, 623/3-1, 635, 635/2-1, 636. ZPP člen 196, 373, 373/2.
dovoljenost revizije - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zadostno število izvodov - priloge vloge - sprememba sodne prakse - pravno nasledstvo stranke - izčlenitev - prenosna družba - delilni načrt - singularno pravno nasledstvo - enotno sosporništvo - povrnitev škode - odgovornost upravljalca smučišča - padec na smučišču - pojem nevarnega mesta - ledena plošča - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča smučarska površina, kot je bila opisana v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe in dimenzij, kot je bila zatrjevana s strani tožnice (približno 5 m2), ne predstavlja neprilagojenega mesta. Ne gre namreč za stanje smučišča, ki bi bilo neobičajno ter ga smučar ne bi mogel pričakovati. Obveznost upravljavca smučišča, da pred vsako takšno mesto namesti opozorilno tablo, bi bila pretirana in neživljenjska ter v nasprotju z izhodiščem, da je smučanje dejavnost, ki se odvija v naravi, katere pomembna lastnost je tudi dinamičnost. Poleg tega po presoji Vrhovnega sodišča primerjava z ostalimi primeri iz določbe 9. točke 4. člena ZVSmuč pokaže, da bi umestitev spornega mesta iz obravnavane zadeve na vsebino navedene določbe učinkovala izrazito razširjujoče.
delniška družba - prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka - dejanski koncern - zagotovitev zavarovanja za obvladujočo družbo - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - ničen pravni posel - nasprotovanje pravnega posla prisilnim predpisom - dobra vera - slaba vera
Sklenitev pravnega posla, ki predstavlja prikrito vračilo vložka, je po določilih ZGD-1 prepovedana zgolj v razmerju med družbo in delničarjem oz. z njim povezano tretjo osebo. Sklenitev pogodbe o zavarovanju posojila kreditodajalcu - v konkretnem primeru toženi stranki - ki ni delničar ali z njim povezana tretja oseba, torej praviloma ni prepovedana in posledično ni nična sama po sebi. V primeru, da je tožena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala v slabi veri, pa je pogodba nična zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom. Sklenitev pravnega posla, s katerim se krši izplačilna prepoved, je prepovedana tudi tretji osebi, če je seznanjena s tem, da pravni posel pomeni prepovedano vračilo vložka delničarju in kljub temu sklene pogodbo o zavarovanju, saj s tem tudi sama prekrši kogentne določbe ZGD-1.
Za nedobrovernost tožene stranke ne zadošča poznavanje okoliščin o povezanosti tožeče stranke in njene obvladujoče družbe ter o tem, da bi z zagotovitvijo poroštva utegnilo priti do prepovedanega vračila vložka. Dobra vera se domneva, zato banki kot tretji osebi za zavarovanje vsakega odobrenega kredita ni mogoče naložiti bremena poizvedovanja o tem, ali gre v posameznem primeru za prepovedano vračilo vložka. Banka mora svojo dobrovernost dokazovati le v primeru, če bi bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da so bile v trenutku prejetih zavarovanj okoliščine takšne, da bi bilo prepovedano vračilo vložka očitno.
Tožena stranka se ne razbremeni dolžnosti vedeti, da pride s prejemom poroštev v takšnih okoliščinah, kot so podane v konkretnem primeru, do prepovedanega vračila vložka, četudi izjava (o prikrajšanju) v letnem poročilu (pojasnilo iz poročila o odvisnosti, ali je bila odvisna družba prikrajšana ali ne, ki se vključi v poslovno poročilo) ni popolna. Tožena stranka ni mogla kar šteti, da je tožeča stranka od obvladujoče družbe prejela nadomestilo za dana poroštva, če v poročilu nič ne piše o nadomestilu za poroštvo oz. o kakršnihkoli poslih s tretjimi osebami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00015011
ZFPPod člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/1, 15, 19, 19/5, 21, 21/1, 21/2. ZPP člen 285, 286, 286/1, 339, 339/2-15. ZGD-1 člen 263, 515, 515/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - prezadolženost družbe - bilanca stanja - protipravnost ravnanja - solidarna odgovornost - več direktorjev družbe - poslovodenje - omejitev ali izključitev odgovornosti - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - oblika krivde - huda malomarnost - materialno procesno vodstvo - dokazno breme
Tako ZGD-1 kot ZFPPod se v zvezi z odgovornostjo članov poslovodstva družb z omejeno odgovornostjo sklicujeta na določbe, ki predvidevajo solidarno odgovornost članov poslovodstev (uprav), v primerih ko je teh več. Revizijske navedbe, da takšna odgovornost ni sprejemljiva v primerih, ko več direktorjev lahko družbo zastopa samostojno, jasnih zakonskih določb ne morejo spremeniti.
Za razbremenitev odgovornosti posameznega člana vodenja ni dovolj, da ta zatrjuje, da je bil pasiven in se z vodenjem ni aktivno ukvarjal. Prav nasprotno. Dokazati bi moral, da je svoje naloge izpolnjeval in da je to počel vestno in pošteno oziroma (po ZFPPod), da kršitev ni mogel preprečiti.
Člani uprave (kot tudi direktorji družb) prepovedi iz 15. člena ZFPPod kršijo le, če ravnajo v nasprotju s "presojo vestnega in skrbnega gospodarstvenika". To je pogoj za nastanek njihove odškodninske odgovornosti. Ta je praviloma omejena. To pomeni, da kršitev prepovedi iz 15. člena ZFPPod (in s tem opustitev potrebne profesionalne skrbnosti) sama po sebi pripelje le do omejene, in ne do neomejene, odškodninske odgovornosti. Da bi ta postala neomejena, pa mora oškodovanec dokazati, da je direktor ob storjeni kršitvi ravnal s hujšo obliko krivde (torej namerno ali hudo malomarno).
Hudo malomarnost se povzročitelju škode lahko očita le, če je ravnal skrajno nepazljivo in je zanemaril tisto skrbnost, ki se od njega pričakuje (bodisi glede na skrbnost povprečnega človeka bodisi glede na skrbnost strokovnjaka, odvisno od konkretne situacije). Ali je ta pogoj izpolnjen, se presoja ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera.