CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00054064
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - povrnitev premoženjske škode - prikrito izplačilo dobička - vrsta škode - refleksna škoda - odsevna škoda - oškodovanje družbe - zavrnitev predloga
ZGD-1 člen 262, 268, 268/2. OZ člen 86, 242, 242/1.
poslovodenje - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - odpoved pravici do odškodnine - pogodbena odškodninska odgovornost - izključitev odškodninske odgovornosti - razmerje med upravo in nadzornim svetom družbe - dopuščena revizija
ZGD-1 omejitve ali izključitve pogodbene odškodninske odgovornosti ne ureja drugače kot OZ. Ali ureditev iz prvega odstavka 242. člena OZ ne ruši razmerja med nadzornim svetom in upravo, kakor je vzpostavljeno z določbami ZGD-1? Če bi določba prvega odstavka 242. člena OZ omogočala nadzornemu svetu, da z lahkotnostjo, pravzaprav že kar kapriciozno, ne da bi se njegovi člani bali odškodninske odgovornosti, poljubno odstavlja (člane) uprave delniške družbe, potem bi šlo za neskladje ureditev v OZ in ZGD-1 in bi bilo potrebno z razlago najti nujno ravnotežje med obema ureditvama, morda tudi z argumentom teleološke redukcije.
Krivda se presoja z upoštevanjem značilnosti povzročitelja škode. Merilo skrbnosti je pri strokovnih (profesionalnih) osebah strožje kot pri običajnih ljudeh. Za člane nadzornih svetov se predpostavlja, da imajo ne le dobro, pač pa izjemno dobro znanje korporacijskega upravljanja. Zato njihovo ravnanje že zelo hitro doseže stopnjo hude malomarnosti. Za tak primer bo šlo vedno, kadar se pri odpoklicu uprave ne bi sklicevali na kakšnega od razlogov iz 268. člena ZGD-1 ali če si ne bi priskrbeli vsaj na prvi pogled dovolj zanesljivih podatkov, ki utemeljujejo zakonski razlog za odpoklic. Ob takem razumevanju krivde (skrbnosti) nadzornega sveta pri odpoklicu uprave delniške družbe ni prepričljiva bojazen, da bi dogovor med nadzornim svetom in članom uprave o izključitvi odškodninske odgovornosti lahko porušil razmerje med nadzornim svetom in upravo, kakor je vzpostavljeno z določbami ZGD-1.
oddelitev družbe - oddelitev s prevzemom - prenos poslovnega deleža - predkupna pravica družbenika - razlaga pogodbenega določila - dopuščena revizija
10. člen Družbene pogodbe ureja dolžno ravnanje družbenika, ki namerava svoj poslovni delež odsvojiti tretji osebi na kakršen koli drug način kot s prodajo. Iz samega besedila je tudi razvidno, da sta v oklepaju navedena primera brezplačnega prenosa in darila navedena zgolj primeroma in ne ožita odprtega pojma „kakršen koli drug način kot s prodajo“. Takšnega besedila pogodbe v luči pogodbene avtonomije iz 481. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati drugače, kot da sta družbenika ob sklenitvi Družbene pogodbe dogovorila potrebno soglasje drugega družbenika za vsako obliko prenosa, preko katerega delež v družbi kot oblika premoženja (finančna naložba) preide v premoženjsko sfero drugega subjekta in s tem do spremembe nosilca korporacijskopravnih upravičenj, ki izvirajo iz deleža v družbi.
izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - statutarno pooblastilo - povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - prednostna pravica - izključitev prednostne pravice - dopuščena revizija
Pooblastilo upravi družbe v zvezi z institutom odobrenega kapitala je v fazi podelitve pooblastila lahko splošno, ni treba, da so v njem (pravilno v poročilu uprave delničarjem) določeni konkreten namen in utemeljeni razlogi za delno ali popolno izključitev prednostne pravice do novih delnic, kot to določa 337. člen ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS00051851
ZGJS člen 26.
javno podjetje - ustanovitelj javnega podjetja - občina - svet županov - ničnost sklepa - uveljavljanje ničnosti - tožba za ugotovitev ničnosti - dopuščena revizija
Tožba za ugotovitev ničnosti sklepa, ki ga sprejme organ katerekoli družbe, ne glede na to, ali bi organ upravljanja kot tak sploh smel biti ustanovljen ali ne, zadeva le organ, ki je sporni sklep sprejel in (predvsem) samo družbo. To pomeni, da je v tej zadevi tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa sveta županov mogoče vložiti zgolj in samo proti prvi toženki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00051153
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 99, 120. ZGD-1 člen 475, 517, 518.
predlog za dopustitev revizije - zemljiška knjiga - zemljiškoknjižno dovolilo - osnovni kapital in osnovni vložki - stvarni vložek - dokapitalizacija - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi - zavrnitev predloga
ZDR-1 člen 75. OZ člen 433. ZGD-1 člen 636, 636/1, 635, 635/2. ZPP člen 378.
prenos podjetja ali dela podjetja - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pristop k dolgu - delitev družbe
75. člen ZDR-1 kot specialni predpis ne ureja vprašanja morebitne solidarne odgovornosti prenosne in prevzemne družbe za obveznosti delodajalca prenosnika napram delavcu, ki mu je delovno razmerje pri prenosniku prenehalo še pred prenosom in zato zanj določbe 75. člena ZDR-1 ne veljajo. Posledično ni ovire, da bi glede teh obveznosti uporabili kak drug predpis, ki to vprašanje ureja.
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru določba 433. člena OZ ne more biti pravna podlaga za presojanje tožnikovega zahtevka, saj je prehod premoženjske celote oz. posameznega njenega dela sicer bil izveden s pogodbo, vendar je pri tem šlo za pogodbo o oddelitvi, ki je institut prava gospodarskih družb, kar pomeni, da je po načelu "lex specialis derogat legi generali" treba uporabiti določbo 636. člena ZGD-1, ki sicer prav tako ureja varstvo upnikov, vendar ga ureja posebej za primer delitve družbe.
ZGD-1 člen 263, 263/2. ZPP člen 7, 214, 214/1, 339, 339/2-8, 356, 380, 380/2.
odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - obstoj škode - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - možnost obravnavanja pred sodiščem - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Osnovno pravilo glede porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora je opredeljeno v drugem odstavku 263. člena ZGD-1, ki določa obrnjeno dokazno breme glede skrbnosti ravnanja teh organov. Iz tega pravila sicer izhaja, da je trditveno breme glede nastale škode na tistem, ki uveljavlja odškodninski zahtevek. Vendar ima tožeča stranka prav, ko v reviziji izpostavlja, da se procesno dokazno breme med postopkom lahko premešča z ene stranke na drugo. S tem, ko je tožeča stranka vseskozi zatrjevala, da realno pričakovanih sinergijskih učinkov ni bilo, je zatrjevala negativno dejstvo, s katerim je utemeljevala škodo v obliki preplačane realne vrednosti deleža. S tem pa se je dokazno breme dokazovanja pozitivnega dejstva, kakšne sinergijske učinke so pričakovali in zakaj so soglašali, da ti odtehtajo za 13,9 Mio EUR višjo ceno za 10-odstotni delež v holdingu, prevalilo na tožence.
Tožničino naknadno priznanje ocenjene vrednosti družbe A. v višini cenitve družbe B., ki je bila podlaga za odločanje tožencev, pomeni skrčitev tožbene argumentacije, s katero je utemeljevala tožbeni zahtevek. Pravilno je stališče revidenta, da je takšna sprememba v korist tožene stranke in je odraz razpravnega načela (prvi odstavek 7. člena ZPP). Zato tako spremenjeni trditveni podlagi tožena stranka ne more nasprotovati. Na tako priznana dejstva je vezano tudi sodišče, razen če bi šlo za priznanje dejstva z namenom nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom (prvi odstavek 214. člena ZPP).
Če bi toženci uspeli dokazati, da so bila pričakovanja sinergijskih učinkov ob sprejemu poslovne odločitve realna in so opravičevala dvig cene kupljenih delnic, bi to samo po sebi izključilo obstoj škode, na katero se je sklicevala tožeča stranka. V delu, v katerem pa toženci takšnih pričakovanj ne bi uspeli utemeljiti, bi bila izkazana škoda v obsegu, v katerem so se takšna nerealna pričakovanja odražala v višji nakupni ceni delnic. Zato se izkaže kot neutemeljen ugovor tožencev, da naj bi tožeča stranka s svojim kasnejšim ravnanjem pretrgala vzročno zvezo.
ničnost sklepov skupščine - prenos poslovnega deleža - družbenik - izpodbojna zakonska domneva - načelo vestnosti in poštenja - deklaratornost vpisa v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - dopuščena revizija
Ureditev v prvem odstavku 482. člena ZGD-1 ni namenjena temu, da bi se družba sklicevala na legitimacijski učinek vpisov v sodni register, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do odsvojitve prišlo in je bila družba seznanjena s tako materialnopravno spremembo. Golo zanašanje na podatke v sodnem registru bi lahko namreč pripeljalo do tega, da bi prejšnji imetnik še vedno izvrševal korporacijske pravice iz poslovnega deleža kljub veljavnemu pravnoposlovnemu prenosu tega poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člena ZGD-1). To pa bi omogočalo zlorabe. Družba se torej na legitimacijski učinek vpisov v sodni register iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ne more sklicevati neomejeno, zlasti ne v primerih, ko bi to nasprotovalo načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ).
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - slamnati direktor
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se lahko direktor (in lastnik) družbe z omejeno odgovornostjo svoje odgovornosti za povzročitev škode družbi na podlagi člena 263/2 ZGD-1 razbremeni s sklicevanjem na (nepojasnjeno) dejansko odločevalsko (poslovodno in upravljavsko) moč in vpliv druge osebe, ki v družbi nima nobene formalne funkcije in ali (prav) direktorjeva opustitev takšnega položaja pomeni protipravno opustitev dolžne skrbnosti direktorja in s tem njegovo odškodninsko odgovornost do družbe.
dejanski koncern - odvisna družba - nadzorni svet odvisne družbe - odškodninska odgovornost člana nadzornega sveta
S tem, ko je sodišče odločalo o odgovornosti druge toženke po 548. členu ZGD-1, je implicitno odločilo tudi o njeni kršitvi dolžne skrbnosti po 263. členu ZGD-1, ki "pokriva" tudi navedeno kršitev ali kakšno drugo, določeno v ZGD-1 ali v kakšnem drugem predpisu ali notranjih pravilih družbe. Opiranje na določbe 548. člena ZGD-1 je zato pravzaprav odveč, saj bi povsem enako veljalo, če bi upoštevali samo splošne določbe o odškodninski odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora po 263. členu ZGD-1.
Po drugem odstavku 263. člena ZGD-1 so člani organa vodenja ali nadzora z namenom razbremenitve svoje odškodninske odgovornosti tisti, ki so dolžni dokazati, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Svoje odgovornosti bi se članica nadzornega sveta lahko razbremenila, če bi dokazala, da je z različnimi ukrepi skušala preprečiti sklenitev nezakonitega posla (glede na dejanske ugotovitve sodišč pa je sama spodbujala njegovo sklenitev) oziroma je skušala doseči, da bi bil ta sklenjen po pravilih poslovno-finančne stroke. Ker trditvenega bremena ni zmogla, ni zadostila kriterijem za razbremenitev svoje odgovornosti po 263. členu ZGD-1.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VS00062913
URS člen 33. OZ člen 334, 618. ZD člen 2, 123, 132. ZGD-1 člen 72, 72/4, 75, 75/2, 75/2-4.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemno razmerje - najem nepremičnine - nepremičnina v lasti občine - smrt najemnika - podedljiva pravica - nadaljevanje najemnega razmerja - nadaljevanje najema - nadaljevanje zapustnikovega podjetja - obrt - skupni podjem - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Smrt enega od pogodbenikov najemnega razmerja (bodisi najemodajalca bodisi najemnika) praviloma, torej če ni drugače dogovorjeno, ne vpliva na veljavnost pogodbenega razmerja in se ta nadaljuje z dediči umrlega pogodbenika (618. člen OZ). Enako izhaja že iz splošnega pravila, vsebovanega v 334. členu OZ, ki določa, da pogodbeno razmerje s smrtjo ne preneha, razen če gre za razmerje, sklenjeno glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank. Pri zakupu (najemu) običajno takšni (osebni) elementi niso izpolnjeni in se pravno razmerje v okviru univerzalne sukcesije zato praviloma prenaša. Takšno – običajno, neosebno – je bilo tudi obravnavano najemno razmerje, zato je pravico najema spornega zemljišča toženec podedoval po očetu (najemniku).
Sodišče druge stopnje svoje odločitve ni oprlo na določbe 264. člena ZGD-1 in drugega toženca tudi ni štelo za de facto poslovodjo. Zato mu tudi ni bilo treba obrazložiti, zakaj mu pripisuje tak status.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - PRAVO DRUŽB
VS00046128
ZGJS člen 26, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - javno podjetje - ustanoviteljica javnega podjetja - občina - ničnost sklepa - uveljavljanje ničnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se ničnost sklepa sveta ustanoviteljic, ki deluje v okviru javnega podjetja, uveljavlja le zoper javno podjetje ali morajo biti v postopek kot stranke vključene tudi občine članice sveta ustanoviteljic.
dopuščena revizija - oddelitev družbe - oddelitev s prevzemom - prenos poslovnega deleža - predkupna pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se lahko v primeru oddelitve s prevzemom, ki predstavlja vložek v prevzemno družbo, ki je v njo vnesen z univerzalnim pravnim nasledstvom, uporabijo določila 481. člena ZGD-1, ki urejajo predkupno pravico.
povrnitev premoženjske škode - škoda, nastala gospodarski družbi - odškodninska odgovornost članov uprave - odpis dolga - odobritev pravnega posla - izključitev odgovornosti - dopuščena revizija
Naknadna odobritev skupščine članov poslovodstva ne razbremeni odgovornosti za dejanja, opravljena pred sprejetjem skupščinskega sklepa. Odškodninska odgovornost članov poslovodstva tudi v primeru odobritve nadzornega sveta ni izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VS00045300
ZGD-1 člen 268. OZ člen 86. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija - poslovodenje - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - odpoved pravici do odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči pravilno uporabili materialnopravne določbe 86. člena OZ o ničnosti, ko sta presodili, da sporno določilo 20. člena Pogodbe o zaposlitvi ni nično, čeprav naj bi nasprotovalo kogentnim določbam ZGD-1.
samostojni podjetnik posameznik - smrt podjetnika - nadaljevanje zapustnikovega podjetja - dedič - dopuščena revizija
Iz besedila 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izhaja, da mora dedič, če želi nadaljevati zapustnikovo podjetje, ravnati aktivno in AJPES skupaj s sklepom o dedovanju predložiti izjavo o nadaljevanju zapustnikovega podjetja. To mora storiti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V nasprotnem primeru AJPES podjetnika izbriše iz Poslovnega registra. Toženec izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje, AJPES ni predložil. To je dovolj za zaključek, da do nadaljevanja zapustnikovega podjetja ni prišlo.
Za primere, ko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, lahko „zapuščinsko“ sodišče na predlog dedičev, ki so dedovali zapustnikovo premoženje, izda potrdilo, da so dediči. Za postopek pred AJPES ima takšno potrdilo gotovo enako dokazno moč kot sklep o dedovanju.
DAVKI - JAVNI ZAVODI - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00044938
Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 3. URS člen 14, 14/2. ZDDPO-2 člen 9, 9/1, 9/2, 48, 48/1, 49, 50. ZZ člen 1, 1/2, 18, 18/2, 51, 51/1, 51/2, 51/3. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (2007) člen 2.
davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - materialno statusno preoblikovanje - obdavčitev pri združitvah in delitvah - priglasitev združitve družb - zavod - pripojitev javnega zavoda - davčno nevtralen prenos - načelo davčne nevtralnosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - kršitev načela enakosti pred zakonom
Dejstvo, da pridobivanje dobička ni osrednji cilj poslovanja zavoda, ni razumen razlog, ki bi utemeljeval različno davčno obravnavo pripojitve zavodov, ki opravljajo (tudi) pridobitno dejavnost, in gospodarskih družb. Nepridobiten namen delovanja za zavod kot davčnega zavezanca sam po sebi ni bistven, saj v ničemer ne spreminja njegovih obveznosti do davčnega organa glede pridobitnega dela dejavnosti, v katerem zavod skupaj z drugimi davčnimi zavezanci konkurira na trgu.
S statusnopravnega vidika je transakcija pripojitve zavoda enaka pripojitvi gospodarske družbe. Prvi odstavek 48. člena ZDDPO-2 je zato treba ustavnoskladno razlagati tako, da se nanaša tudi na združitve in delitve zavodov. Tovrstnih statusna preoblikovanja se izvedejo po enakih pravilih in z enakimi statusnopravnimi posledicami kot združitve gospodarskih družb. Zato ni videti razumnega razloga za njihovo drugačno davčno obravnavo zgolj zaradi različnih pravnoorganizacijskih oblik udeleženih pravnih oseb. Posledično je treba pojma prevzemne in prenosne družbe, ki ju zakon uporablja v nadaljevanju poglavja, razlagati tako, da se nanašata tudi na prevzemni in prenosni zavod.
Zavodu je torej v zvezi s pridobitno dejavnostjo treba priznati nevtralno davčno obravnavo, če izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje (glej tudi 50. člen ZDDPO-2).