ZTVP-1 člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/4, 87. ZGD člen 246, 246/1, 247.
uprava borzno posredniške družbe - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - vodenje poslov - praktična znanja in izkušnje kandidata - vodenje poslov - poslovodenje (vodenje družbe in njenih poslov)
Čeprav ZTVP-1 v četrtem odstavku, 1. točki petega odstavka in prvem stavku šestega odstavka 85. člena govori o vodenju poslov borzno posredniške družbe, ne pa o vodenju borzno posredniške družbe, pa je vsebino pogoja iz 1. točke petega odstavka njegovega 85. člena (da mora kandidat imeti tudi lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borzno posredniške družbe) vseeno treba razumeti tako, da gre pri vodenju poslov za vodilna dela in naloge, za poslovodenje (vodenje družbe in njenih poslov), ki je v domeni uprave (za člana katere, vendar v borzno posredniški družbi, je kandidirala tudi tožeča stranka). To izhaja iz besedila četrtega odstavka 86. člena in 87. člena ZTVP-1, pa tudi iz določb Zakona o gospodarskih družbah (na primer iz prvega odstavka njegovega 246. člena in iz naslova njegovega 247. člena), ki se na podlagi prvega odstavka 78. člena ZTVP-1 podredno uporabljajo za borzno posredniške družbe.
Glede na pomembnost ureditve trga vrednostnih papirjev je utemeljena zahteva, da opravljajo funkcije članov uprav borzno posredniških družb osebe z ustrezno strokovno usposobljenostjo ter lastnostmi in izkušnjami za vodenje (poslov), to je visoko specializirani strokovnjaki, ki so dolžni poslovati po visokih strokovnih (in vrednostnih) standardih. Te osebe morajo namreč s svojo strokovno usposobljenostjo in z izkušnjami (ter osebnimi lastnostmi)
zagotavljati, da bodo svojo funkcijo opravljale tako, da bo na trgu vrednostnih papirjev zagotovljeno pošteno, učinkovito in transparentno poslovanje, da bo zagotovljeno varstvo investitorjev (vlagateljev) in da bodo v največji možni meri izločeni sistemski riziki.
ZIZ člen 15.ZPP člen 108, 108/1. ZGD člen 394, 394/1, 436, 436/2, 437, 437/1.ZSReg člen 8, 8/1, 8/2. ZFPPod člen 27, 27/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - deklaratornost vpisa v sodni register
Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutivni učinek, zato je vpis v sodni register deklaratoren.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti družbeniku izbrisane gospodarske družbe ima dvojno naravo. Je procesni sklep o nadaljevanju postopka in sklep o izvršbi proti družbeniku. Zato tudi pritožba družbenika proti takemu sklepu ni samo pritožba, ampak tudi ugovor zoper sklep o izvršbi. Tako pritožbo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno, nato pa zadevo vrne sodišču prve stopnje, da o njej vsebinsko odloči še kot o ugovoru zoper sklep o izvršbi po izteku roka.
ZUS člen 72, 72/2, 74. ZUP (1986) člen 245, 245/2. Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici člen 23.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - lastnost stranke v postopku - upravni postopek - pritožba - odločanje upravnega organa druge stopnje o pritožbi - presojanje vseh pritožbenih navedb
V skladu z 2. odstavkom 245. člena ZUP/86 se mora pritožbeni organ, ko vsebinsko obravnava pritožbo, opredeliti do bistvenih pritožbenih navedb. Njegova odločba mora biti obrazložena, saj je šele s tem razvidno, ali je obravnaval bistvene pritožbene navedbe in ali se je do njih opredelil. Citiranje listinskih dokazov, izvedenih v upravnem postopku pred upravnim organom prve stopnje, ne pomeni takšne presoje pritožbenih ugovorov, kot to predpisuje 2. odstavek 245. člena ZUP/86.
ZGD člen 246, 246/1, 248, 248/1, 250, 250/1, 250/2, 253, 253/1, 258, 258/2, 259, 275.ZOR člen 10, 12, 13.ZPP člen 339, 339/2-14.
individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave delniške družbe (d.d.) - predčasen odpoklic predsednika uprave iz krivdnih razlogov - pravica do odpravnina
Pogodbo s predsednikom ali članom uprave sklene predsednik nadzornega sveta (275. člen ZGD), medtem ko nadzorni svet s sklepom odloči o izplačilu odpravnine kot posebnem zakonskem (drugi odstavek 250. člena v primerjavi z 259. členom ZGD) korporacijskem premoženjskem upravičenju predsednika ali člana uprave. To izhaja iz organske pristojnosti nadzornega sveta iz prvega odstavka 253. člena ZGD, ki je ni mogoče prenesti na druge osebe.
Čepšrav je odpravnina zakonsko določen institut, je lahko predmet avtonomnega pogodbenega urejanja, vendar le izven kogentnih zakonskih okvirov, ki določajo višino odpravnine.
Dogovor o pravici do odpravnine v primeru odpoklica iz krivdnih razlogov bi bil v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskih razmerij.
ZGD je (v besedilu pred uveljavitvijo ZGD-F) zavaroval položaj uprave s tem, da je možnost odpoklica brez utemeljenega razloga "relativiziral" oziroma uravnotežil tako, da je predsedniku ali članu uprave zagotovil odpravnino za primer, da ga pristojni organ družbe odpokliče kljub dejstvu, da svoje obveznosti izpolnjuje v celoti in kot je treba. Namen določbe drugega odstavka 250. člena ZGD je bil odpoklicanemu predsedniku ali članu uprave zagotoviti pravico do odpravnine le takrat, ko ga je družba odpoklicala brez utemeljenega razloga in tako pretrgala korporacijsko razmerje.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - pravna podlaga za presojo pogojev
Upravni organ prve stopnje bi pri presoji, ali so podani pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil kot materialnopravno podlago moral uporabiti ObrZ in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise. Ker upravni organ prve stopnje v obravnavani zadevi ni ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti po citiranih materialnopravnih predpisih, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZPOmk člen 12, 13.ZUP člen 35, 37, 37/1. ZUS člen 14, 73.
preprečevanje omejevanja konkurence - izločitev uradne osebe - sum v nepristranost
Stranka, ki zahteva izločitev uradne osebe, mora dokazati obstoj okoliščin, zaradi katerih meni, da uradna oseba ni nepristranska; presojo, ali te okoliščine res vzbujajo sum v nepristranost uradne osebe, pa opravi upravni organ.
ZPPSL člen 99, 99/1. ZFPPod člen 23, 23/2, 25, 25/1, 25/2, 30, 30/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka
ZFPPod daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa iz sodnega registra, če je bil že vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem.
odgovornost družbenika za obveznosti družbe - kršitev modela in avtorskih pravic - spregled pravne osebnosti - povrnitev škode - pravica do odškodnine
Družba je brez licence nosilcev modelov oziroma brez dovoljenja tožnikov kot avtorjev proizvajala modelno zaščiteno pohištvo, vendar pa toženec kot družbenik, ki je družbo sicer ustanovil, ne odgovarja niti za kršitev zaščitenega modela oziroma avtorskih pravic tožnikov, niti za eventualno, tožnikom nastalo škodo. Prva tožena stranka je namreč samostojna gospodarska družba in kot pravna oseba sama odgovarja za izvajanje svoje poslovne dejavnosti. Odgovarja le v okoliščinah spregleda pravne osebnosti.
ugotovitev neobstoja pravice do ločenega poplačila terjatve - nastanek pooblastila za zastopanje družbe
Pooblastilo za zastopanje družbe nastane že s tem, ko pristojni organ družbe sprejme ustrezen sklep o imenovanju na funkcijo, zaradi katere je oseba po pravilih (statutu oziroma pogodbi o ustanovitvi) kapitalske družbe pooblaščena (upravičena) tudi zastopati to družbo.
ničnost - izpodbojnost - sprememba družbene pogodbe s povečanjem osnovnega kapitala družbe - sprejem skupščinskega sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - neveljavnost skupščinskega sklepa
Pravno relevantni so samo tisti sklepi, ki so bili s strani predsedujočega deklarirani za sprejete in notarsko potrjene. Tedaj veljajo kot sklepi skupščine, ne glede na to, ali so nepravilni oziroma kakorkoli pravno pomanjkljivi. Zato je potrebno posebno uveljavljanje njihove neveljavnosti v skladu z zakonsko določenimi postopki.
Če za sprejem sklepa (o spremembi družbene pogodbe s povečanjem osnovnega kapitala družbe) ni bila dosežena zadostna večina, gre za kršitev postopka pri sprejetju sklepa skupščine d.o.o., ne pa njegove vsebine. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbojnosti, ne pa ničnosti.
ZGD člen 258, 258/2, 449, 449/1.ZOR člen 154, 154/1, 436, 440.
cesija - družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - poslovodja (direktor) družbe - odškodninska odgovornost poslovodje v razmerju do družbe - malomarno opravljanje poslovodstvenih nalog - primanjkljaj kot škoda
Glede samega nastanka toženkine obveznosti ima ta spor vsebino odškodninskega spora družbe z omejeno odgovornostjo proti svojemu poslovodji (direktorju) zaradi njegovega malomarnega opravljanja poslovodskih nalog. Pravna podlaga spora je v določbah 1. odstavka 449. člena ZGD, 2. odstavka 258. člena ZGD in 1. odstavka 154. člena ZOR. Toženka je z žiro računa gospodarske družbe v zadnjem letu pred stečajem dvignila večje gotovinske zneske, njihova poraba za potrebe družbe pa je z blagajniško dokumentacijo dokazana le približno do polovice. Po lastni izpovedbi je toženka poslovodstvene naloge v tem obdobju opravljala malomarno. Ob uvedbi stečaja v blagajni družbe ni bilo denarja, zato ugotovljeni primanjkljaj predstavlja škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS07286
ZIZ člen 24, 55, 55/1-12. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394.URS člen 22, 23.
izvršba - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - zavrženje tožbe - pravnomočna sodna odločba - obstoj izvršilnega naslova - pojem javne listine po ZIZ - pravni interes za tožbo zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti
Sodišče dovoli izvršbo proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik (1) z javno listino dokaže, da je pravnomočno ugotovljena terjatev proti R.K. d.o.o. prešla na družbenika (2) "na drug način", v obravnavanem primeru na podlagi zakona.
1. "Javna listina", ki jo mora predložiti upnik, je pravnomočna sodna odločba o ugotovljeni terjatvi do gospodarske družbe (ki jo je predložil) in dokaz o tem, da je "terjatev prešla na družbenika", kar je lahko sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra, izpisek iz sodnega registra ali objava v uradnem glasilu (ki jo je predložil) ali druga ustrezna listina.
2. Prehod obveznosti na dolžnika je v javni listini izkazano razmerje med gospodarsko družbo R.K. d.o.o. in družbenikom in način prenehanja gospodarske družbe, za katerega se po prvem in četrtem odstavku 27. člena ZFPPod v zvezi s 394. členom ZGD šteje, da preidejo obveznosti gospodarske družbe na družbenike.
Zato pravda ni potrebna in glede na to, da je bilo že pravnomočno razsojeno o obstoju terjatve in da je izkazano pravno nasledstvo, tudi ni dovoljena.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS07356
ZGD člen 394, 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4.ZIZ člen 24, 55, 55/1-12, 59.
izbris družb iz sodnega registra po ZFPPod - obstoj izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o izvršbi - izvršba - pojem javne listine po ZIZ - pravni interes za tožbo zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo, in tudi sodišče druge stopnje z zavrnitvijo pritožbe določb ZPP ni nepravilno uporabilo. V sklepih obeh sodišč je pojasnjeno, da je pravnomočna sodna odločba proti gospodarski družbi tudi izvršilni naslov proti tožencema, ki sta bila družbenika po ZFPPod izbrisane družbe. Toženca sta po zakonu pravna naslednika družbe in odgovorna za dolgove družbe. V času od pravnomočne odločitve v obravnavani zadevi, do dneva odločanja o reviziji, je Ustavno sodišče Republike Slovenije sicer razveljavilo šesti odstavek 580. člena ZGD ter četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, kolikor se nanašajo na družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe, če so bili tako imenovani pasivni družbeniki, in je dokazno breme za to naložilo dolžnikom, torej družbenikom. Čeprav ta določba ne more veljati za nazaj, pa odločitev o zavrženju tožbe celo potrjuje: v primeru ugovora dolžnika iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ bi povsem ustrezala možnost napotitve dolžnika, naj v danem roku začne pravdo na nedopustnost izvršbe (pravica do sodnega varstva je bila tedaj zagotovljena), ki je bila predvidena v 59. členu in je veljala do uveljavitve ZIZ-A.
opredelitev pravdne stranke - zavarovalnica kot pravdna stranka - firma - območna enota zavarovalnice - pravna osebnost podružnice - sedež zavarovalnice - dovoljenost pritožbe
Če je vlagatelj pritožbe pravilno navedel firmo tožene zavarovalnice in ta firma ne vsebuje tudi sedeža družbe, z dodatno navedbo napačnega sedeža v uvodu pritožbe (sedeža podružnice - ki res nima lastnosti pravne osebe) ni označil druge osebe.
ZPre člen 23.ZTVP-1 člen 309, 309/2, 324, 324/2, 326, 326/2, 329, 333, 333-3, 334, 370, 370/2, 378, 378/1. ZUP (1986) člen 49.ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 82, 82/2, 82/7, 142, 142/1, 229, 229/2, 235, 235/4.
rok za vložitev tožbe - nova dejstva in dokazi - posebna pritožba - vročitev odločbe - stranski udeleženec - postopek sodnega varstva - prevzem delniške družbe - postopek v zvezi s ponudbo za odkup - stranke v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo - zavrženje zahteve za vročitev odločbe
V postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic je stranka samo ponudnik. Nobena druga oseba se ne more udeležiti tega postopka niti kot stranski udeleženec.
Proti odločbi o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup lahko tisti, ki misli, da je z njo kršena kakšna pravica ali na zakon oprta neposredna korist, vloži tožbo. Rok za vložitev tožbe teče od dneva objave ponudbe in odločbe o izdaji dovoljenja za ponudbo ni treba vročiti bodočemu tožniku. Za ta postopek sodnega varstva ni mogoče uporabiti določbe, da tožeča stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Če skupščina delniške družbe sprejme sklep s katerim spremeni načrt finančne reorganizacije (v okviru prisilne poravnave) znotraj petnajstdnevnega roka pred narokom za prisilno poravnvao, krši zakon (drugi odstavek 52. člena ZPPSL). Če takšen sklep krši pravice tožečega delničarja, je izpodbojen.
Sklep skupščine, s katerim se zmanjša delež tožečega delničarja v kapitalu delniške družbe v primeru izglasovanja prisilne poravnave, krši delničarjeve pravice, in je izpodbojen.
ZGD člen 12, 12/2, 13, 21, 21/1, 27, 27/1, 27/2, 27/4.ZVK člen 13, 13/2, 13/3-1.
nelojalna konkurenca - dejavnost - firma (razlikovalni del) - oglaševanje dejavnosti - dejanje nelojalne konkurence po čl. 13/3-1 ZVK
Razlikovalni del firme ne more biti označba, ki napotuje na dejavnost. Zato imetnik firme, ki je v firmo vnesel določen generičen pojem, ki sicer napotuje na dejavnost, ne more drugemu imetniku firme preprečiti uporabe istega izraza v firmi.
ZGD člen 416, 416/4, 416/7, 416/8, 437/5. ZPPSL člen 149, 149/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - izstop družbenika - odtujitev poslovnega deleža - unovčevanje stečajne mase - soglasje družbenikov
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.