• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 24
  • >
  • >>
  • 361.
    Sodba I Ips 5/2009
    28.5.2009
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS2004789
    ZKP člen 371, 371/1-7, 371/1-11. ZGD člen 240, 243.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predmet obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - odsvojitev in umik lastnih delnic - zloraba položaja ali pravic

    Samo očitek opustitve dolžne odsvojitve lastnih delnic, pridobljenih v nasprotju z zakonom, ne more predstavljati kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, saj je zakonski znak tega kaznivega dejanja tudi poseben namen storilca, to je namen pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve škode.

  • 362.
    Sodba II Ips 924/2006
    28.5.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO
    VS0011869
    ZGD člen 416, 416/3, 587. ZSReg člen 8, 8/1. ZPP člen 7, 7/1, 212, 215, 226, 226/1.
    odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - prenos poslovnega deleža družbenika - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - deklaratornost vpisa v sodni register - opredeljenost dokaznega predloga - dokazno breme - dokazni predlog za vpogled v sodni spis
    Povedi: ''dne 20. 7. 2001 sem pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila ugotovitveno tožbo, s katero se ugotavlja nasledstvo podjetja J. d.o.o.,'' in ''sodišče sem seznanila z dejstvom, da sem 20. 7. 2001 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila tožbo, s katero se ugotavlja poslovanje, kot tudi nasledstvo podjetja J. d.o.o. iz M.,'' ne predstavljata predloga, na podlagi katerega bi sodišče izvedlo vpogled v drug spis. Za dosego slednjega bi morala toženka navesti najmanj opravilno številko spisa, na katerega se je sklicevala, poleg tega pa tudi določno opredeliti, katero listino naj bi sodišče vpogledalo in v dokaz česa naj bi to storilo, ter navesti, kako bi po njenem mnenju izvedba tega dokaza mogla vplivati na rezultat postopka.
  • 363.
    Sodba III Ips 50/2007
    7.4.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS4001297
    ZPP člen 286, 286/1, 286/2.
    ničnost skupščinskih sklepov - uveljavljanje ničnosti - upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti - trditveno breme - navajanje dejstev in dokazov - eventualna maksima - prekluzija
    Ker ničnost opredeljujejo različna dejstva, bi jih morala zainteresirana stranka vsaj zatrjevati, da bi lahko sodišče po materialnih predpisih, veljavnih v času sklenitve pogodbe o prodaji in nakupu delnic, to je po določbah ZGD in ZOR, na ničnost pazilo po uradni dolžnosti. Sodišče namreč ni moglo paziti na ničnost navedene pogodbe po uradni dolžnosti, če mu niso bila poznana dejstva, ki naj bi ničnost opredeljevala, in ki jih je bila dolžna v postopku pred sodiščem prve stopnje (pravočasno) navesti tožeča stranka.
  • 364.
    Sodba X Ips 193/2006
    26.3.2009
    PRAVO DRUŽB - DAVKI - KORPORACIJSKO PRAVO
    VS1011196
    ZGD člen 1, 1/7, 5, 5/1, 73, 73/1. ZUP (1986) člen 207, 207/1. ZPD člen 6, 6/1-1, 7, 7/1-3, 13, 13/1, 13/2, 14, 14/6, 45, 45/2, 51, 55, 55/3, 68, 68/1, 69, 69/1. Pravilnik o uporabi ZPD člen 16, 16/7.
    prometni davek – samostojni podjetnik posameznik – odgovornost za davčne obveznosti – promet dodelanega blaga – obdavčitev nabave proizvodov – registracija dejavnosti – pogojna davčna oprostitev
    Opustitev označbe „s.p.“ v odmerni odločbi ne vpliva na zakonitost odločbe, saj pomanjkanje označbe ne vpliva na odgovornost fizične osebe za davčne obveznosti.

    Kupcu proizvodov na podlagi pogojne davčne oprostitve ni mogoče naložiti plačila davka, če gre za pomanjkljivost pri uveljavljanju oprostitve, na katero bi moral paziti prodajalec in ne kupec.
  • 365.
    Sodba II Ips 53/2008
    26.3.2009
    PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0011320
    ZGD člen 580, 580/6.ZPP člen 8, 286, 286/1, 362/2.
    pasivni družbenik - aktivni družbenik - vpliv družbenika na uskladitev družbe z ZGD - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - kriterij za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe - nova dejstva in novi dokazi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dolžnost obrazložitve očitka procesne kršitve
    Tudi manjšinski delničar ima lahko položaj aktivnega delničarja v smislu odločbe Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002.

    Kriterije za presojo vpliva delničarjev na poslovanje izbrisanih družb (73. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča)lahko uporabimo tudi pri presoji vpliva delničarjev na pravočasno uskladitev statusa družbe z določili ZGD, če gre za "prostovoljne" delničarje.
  • 366.
    Sodba II Ips 4/2008
    5.3.2009
    PRAVO DRUŽB
    VS0011746
    ZGD člen 580, 580/6.
    izbris družbe iz sodnega registra - uskladitev statusa družbe z ZGD - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivni družbenik - aktivni družbenik - vpliv družbenika na uskladitev statusa družbe
    Družba ima vedno vsaj enega aktivnega družbenika. Iz tega logično sledi, da je imel toženec lahko le položaj aktivnega družbenika, ker je imel drugi družbenik (v družbi sta bila le dva družbenika) položaj pasivnega družbenika.

    Obveznost aktivnega družbenika, da poravna obveznosti nepravočasno usklajene družbe, ni odškodninska obveznost, kjer bi bilo potrebno dokazati krivdo.

    Stališče, da bi družbeniki odgovarjali za obveznosti družbe do višine zneska, za katerega bi se morala družba dokapitalizirati skladno z določbami ZGD, bi pomenilo zgolj izpeljavo pravila, da družbeniki za obveznosti kapitalske družbe ne odgovarjajo oziroma da odgovarjajo samo s tistim premoženjem, ki so ga ob ustanovitvi vložili v kapitalsko družbo.
  • 367.
    Sodba II Ips 834/2008
    29.1.2009
    PRAVO DRUŽB - DELOVNO PRAVO
    VS0011516
    ZGD člen 449, 449/3.ZDR člen 72.
    razrešitev direktorja - odpravnina - razlaga izjave volje
    Za razlago izjave volje, ki učinkujejo šele tedaj, ko prispejo k naslovniku, je treba upoštevati tudi interese prejemnika. Zato je treba uporabiti objektivno normativno razlago, po kateri se ne raziskuje dejanska volja izjavitelja, pač pa se ugotavlja, kako bi jo moral razumeti naslovljenec.

    Toženka je z odpoklicem tožnika z mesta direktorja povzročala zgolj predčasno prenehanje tožnikovega statusnega položaja, v ničemer pa ni bilo poseženo v njuno pogodbeno razmerje.
  • 368.
    Sodba X Ips 723/2006
    21.1.2009
    DAVKI - PRAVO DRUŽB
    VS1010902
    ZGD člen 76, 76/1. ZDavP člen 3, 15a, 15a/4.ZPSV člen 1, 2. ZDavp-1 člen 406.ZUstS člen 44.
    samostojni podjetnik - priglasitev prenehanje opravljanja dejavnosti - prispevki za socialno varnost - krajevna pristojnost - zamudne obresti - izvršljivost odločbe - začetek teka zamudnih obresti - učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča
    Obveznost plačila prispevkov za socialno varnost pri samostojnem podjetniku posamezniku obstoji, dokler ima priglašeno opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali to dejavnost dejansko opravlja ali ne. Po odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004 tečejo zamudne obresti od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe dalje do plačila, kar velja tudi za prispevke za socialno varnost.
  • 369.
    Sodba X Ips 719/2006
    21.1.2009
    DAVKI – PRAVO DRUŽB
    VS1010759
    ZGD člen 76, 76/1. ZDavP člen 3, 15a, 15a/4. ZPSV člen 1, 2. ZDavP-1 člen 406. ZUstS člen 44.
    samostojni podjetnik – prenehanje opravljanja dejavnosti – prispevki za socialno varnost – krajevna pristojnost – zamudne obresti
    Obveznost plačila prispevkov za socialno varnost pri samostojnem podjetniku posamezniku obstoji, dokler ima priglašeno opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali to dejavnost dejansko opravlja ali ne. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004 tečejo zamudne obresti od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe dalje do plačila, kar velja tudi za prispevke za socialno varnost.
  • 370.
    Sodba X Ips 721/2006
    21.1.2009
    DAVKI - PRAVO DRUŽB
    VS1011011
    ZGD člen 76, 76/1. ZDavP člen 3, 15a, 15a/4.ZPSV člen 1, 2. ZDavP-1 člen 406.ZUstS člen 44.
    samostojni podjetnik - priglasitev - prenehanje opravljanja dejavnosti - prispevki za socialno varnost - krajevna pristojnost - zamudne obresti - izvršljivost odločbe - začetek teka zamudnih obresti
    Obveznost plačila prispevkov za socialno varnost pri samostojnem podjetniku posamezniku obstoji, dokler ima priglašeno opravljanje dejavnosti, ne glede na to, ali to dejavnost dejansko opravlja ali ne. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004 tečejo zamudne obresti od dneva izvršljivosti prvostopne odločbe dalje do plačila, kar velja tudi za prispevke za socialno varnost.
  • 371.
    Sodba X Ips 95/2004
    15.1.2009
    PRAVO DRUŽB
    VS1010769
    ZFPPod člen 27, 27/4, 33, 33/1, 35. ZGD člen 394, 394/1.
    prenehanje pravne osebe - plačilo stroškov objave izbrisa v Uradnem listu - prisilna izterjava - solidarna odgovornost družbenikov
    Stroške objave sklepa o izbrisu ter izbris pravne osebe v Uradnem listu plačajo družbeniki nerazdelno.
  • 372.
    Sklep in sodba G 12/2008
    16.12.2008
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
    VS4001262
    URS člen 33, 74.ZTFI člen 475, 475/1, 475/2, 476, 476/2, 476/3, 476/4, 552, 552/3. ZTFI-A člen 17, 17/1, 17/2.ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/3.ZUS-1 člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-6.
    poseg Agencije v pravico do zasebne lastnine in v pravico do podjetništva - prevzem družbe - prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic prevzemnika v ciljni družbi - sestava senata Agencije za trg vrednostnih papirjev - nezdružljivost funkcije člana sveta Agencije in člana organa nadzora izdajatelja, s finančnimi instrumenti katerega se trguje na borznem trgu - bistvena kršitev določb upravnega postopka
    V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici (pravica do zasebne lastnine in pravica do podjetništva), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, ki določa, da Agencija po uradni dolžnosti z odločbo prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev glasovalnih pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (iz 63. člena ZPre-1), sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1 zaradi varstva pomembnejše pravice (varstvo investitorjev na trgu vrednostnih papirjev, zaščita manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posega v pravico tožnic s tem, ko je izvrševala svojo pravico, saj je bila njena pravica pravno varovana. Temeljila je na prvem odstavku 63. člena ZPre-1 ("mirovanja glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika") ter tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 ("ugotovitvenem in prepovednem zahtevku"). Osnovni prevzemni institut ZPre-1 je namreč obvezna ponudba za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag.

    Član sveta Agencije svoje funkcije v svetu ne more opravljati, če je njegova funkcija naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) postala nezdružljiva s funkcijo člana nadzornega sveta izdajatelja, s čigar delnicami se je naknadno (po nastopu funkcije člana sveta Agencije) začelo trgovati na Ljubljanski borzi. In to ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 17. člena ZTFI-A.
  • 373.
    Sodba X Ips 1318/2004
    27.11.2008
    DAVKI - PRAVO DRUŽB
    VS1010655
    ZDDPO 9, 12. ZPPSL 146, 147, 148. ZDavP 15a, 15a/4.
    davek od dobička pravnih oseb - slovenski računovodski standardi - rezervacije - oblikovanje rezervacij - podlaga za oblikovanje rezervacij - odprava rezervacij - stroški investicijskih vlaganj - amortizacija - slabo ime - nakup sredstev - nakup poslovnega deleža - najemna pogodba - verodostojna listina - dokazilo o lastništvu - podnajemna pogodba - zamudne obresti - odločba Ustavnega sodišča - izvršljivost
    Sklep poslovodstva za oblikovanje dolgoročne rezervacije mora imeti podlago. Ta pa mora biti takšna, da je na njeni osnovi dopustno oblikovati rezervacijo. Rezervacijo na račun slabega imena je dopustno oblikovati le pri naložbi v podjetje, kar pomeni, da bi morala tožeča stranka pridobiti poslovne deleže d.o.o.. Rezervacije za slabo ime pa ni dopustno oblikovati pri nakupu premoženja d.o.o.. Formalna pomanjkljivost - napačna navedba o lastništvu nepremičnine ne povzroči neveljavnosti celotne podnajemne pogodbe, če ima najemodajalec upravičenje oddati to nepremičnino v podnajem.
  • 374.
    Sodba III Ips 66/2007
    13.10.2008
    PRAVO DRUŽB
    VS4001196
    ZPod člen 192, 192/3.ZPP člen 181.
    pripojitev družbe - singularno pravno nasledstvo - imetništvo blagovne znamke
    S pripojitvijo je tožeča stranka postala univerzalna pravna naslednica SP Z. Podrobnejše ugotavljanje (singularnega) pravnega nasledstva glede imetništva znamke bi presegalo okvir postavljenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša le na ugotovitev, ali je tožena stranka pravna naslednica SOUR Z. ali SP Z.. Takšen ugotovitveni tožbeni zahtevek se po naravi stvari ne more nanašati na ugotavljanje nasledstva glede posamičnih stvari ali pravic, temveč pomeni univerzalno pravno nasledstvo.
  • 375.
    Sklep III Ips 175/2007
    30.9.2008
    PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
    VS4001275
    ZGD-1 člen 387, 387/2, 388, 590, 590/4, 590/5. ZSReg člen 13.
    zahteva za varstvo zakonitosti - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - obstoj znatnega interesa za hitro odločitev - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - prebitje registrske zapore
    V registrskem postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je treba določbi četrtega in petega odstavka 590. člena ZGD-1, umeščeni med določbe o pripojitvi delniške družbe k drugi delniški družbi, glede na določbo drugega odstavka 387. člena ZGD-1 uporabiti smiselno. Presoja, ali prevladuje znatni interes za hitro odločitev, je namreč pri odločanju o registrski zapori ali njenem prebitju v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja bistveno drugačna od presoje v postopku vpisa pripojitve delniške družbe. Pri presoji, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev (pred interesom za prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic), pa je potrebno oceniti vse elemente iz petega odstavka 590. člena ZGD-1.
  • 376.
    Sklep III Ips 153/2008
    23.9.2008
    PRAVO DRUŽB
    VS4001237
    ZZavar člen 288.
    postopek sodnega varstva po Zakonu o zavarovalništvu - dovoljenost pritožbe in revizije
    Določbo 288. člena ZZavar je treba razumeti tako, da stranke postopka sodnega varstva proti sodbi senata petih vrhovnih sodnikov (razen če ne gre za postopek proti odločbi o prenehanju zavarovalnice) nimajo nobenega pravnega sredstva: niti pritožbe niti revizije.
  • 377.
    Sklep G 7/2008
    5.8.2008
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR
    VS4001163
    URSa člen 33, 74.ZPre-1 člen 63, 64, 64/3-2.ZGD-1 člen 395, 395/3.ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
    prevzemi - usklajeno delovanje - prevzemni prag brez prevzemne ponudbe - konkurenca ustavnih pravic - korporacijske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do podjetništva - prepoved uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi - zadržanje izvršitve odločbe Agencije - upoštevna škoda - začasna odredba - zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe
    V obravnavani situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici: Pravica do zasebne lastnine (iz 33. člena Ustave) in Pravica do podjetništva (iz 74. člena Ustave), je treba upoštevati, da je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovedanim zahtevkom iz 2. točke 3. odstavka 64. člena ZPre-1, sorazmeren, saj je prepoved glasovanja nujna za dosego legitimnih ciljev, ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu.

    V obravnavani zadevi tožnice, za katere je bilo s prepovedano odločbo ugotovljeno, da „delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi“, nosijo breme izpodbijanja (tudi ugotavljanja ničnosti) in dokazovanja, posledično pa tudi izpolnjevanja pogojev za zadržanje izvrševanja odločbe Agencije (po 2. odstavku 32. člena ZUS-1) oziroma za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje (po 3. odstavku 32. člena ZUS-1).

    Sodišče sme v izjemnih primerih izdati takšno začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitni razveljavitvi začasne odredbe) ne bi več mogla storiti. Vzpostavitev pravnega stanja izpred skupščine ciljne družbe, ki ga je (kot nezakonitega) odpravila z izpodbijano odločbo, namreč po opravljeni skupščini ne bi imela več nobenega smisla.
  • 378.
    Sodba III Ips 155/2006
    31.7.2008
    SODNI REGISTER - PRAVO DRUŽB
    VS4001193
    ZSReg člen 41. ZGD člen 455, 455/1, 476, 476/3.
    ničnostna (izbrisna) tožba - ničnost družbene pogodbe - način prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninski zahtevek po ZGD - aktivna legitimacija
    Z vpisom v sodni register je prva toženka postala pravna oseba. Zato je kot družba z omejeno odgovornostjo lahko prenehala samo na način, ki so ga dogovorili ustanovitelji, oziroma na način, ki ga je določal zakon - do uveljavitve ZGD na način iz 188. člena ZPod, po prenehanju veljavnosti ZPod pa na način iz prvega odstavka 455. člena ZGD. Napake, ki so nastale v postopku pripravljanja priglasitve, so se namreč lahko uveljavljale z ničnostno (oziroma izbrisno) tožbo, medtem ko bi se napake, do katerih bi morebiti prišlo v sodnem postopku in pri sodnem odločanju, lahko uveljavljale samo s pravnimi sredstvi v registrskem postopku.

    Škoda, ki naj bi bila posledica ustanovitve prve toženke, oziroma izpad dobička, ki naj bi drugi delniški družbi nastal zaradi prenosa poslovanja na prvo toženko, ni tožnikova škoda, temveč škoda, prve omenjene družbe. Če je tožnik že uveljavljal odškodninski zahtevek, bi ga zato lahko uveljavljal le za drugo delniško družbo, ne pa zase.

    Tožnik kot (domnevni) upnik ni zatrjeval, da ga družba z omejeno odgovornostjo (prva toženka) ni mogla poplačati za njegovo odškodninsko terjatev (kar izhaja iz tretjega odstavka 476. člena ZGD). Zato njegov odškodninski zahtevek, ki ga je s tožbo uveljavljal tudi kot (domnevni) upnik, ni utemeljen.
  • 379.
    Sodba III Ips 159/2006
    31.7.2008
    PRAVO DRUŽB
    VS4001224
    ZGD člen 271, 271/1, 271/3.
    delniška družba - razrešitev predsednika uprave družbe - sklepčnost nadzornega sveta
    Novi nadzorni svet je bil na svoji prvi seji, na kateri so bili navzoči vsi štirje novi člani, sklepčen, ko je sprejel sklep o razrešitvi predsednika uprave družbe. Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi statut glede sklepčnosti nadzornega sveta določal drugače, in ker je novi nadzorni svet sklep sprejel soglasno), je bil sklep o razrešitvi predsednika družbe tudi veljaven (tretji odstavek 271. člena ZGD).
  • 380.
    Sklep III Ips 168/2007
    15.7.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS4001207
    ZGD 177, 177/2-3, 387, 387/1, 387/2. ZPP 205, 205/1-3, 208, 208/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev postopka - redna likvidacija družbe - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe
    V sklepu o razdelitvi, katerega predlog pripravi likvidacijski upravitelj in ki je podlaga za delitev premoženja, se zlasti določi („opiše“) način delitve; ni pa ta sklep hkrati tudi temelj družbenikovega upravičenja do (deleža) preostanka družbinega premoženja. Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je namreč temeljna pravica družbenika (primerjaj 3. alinejo drugega odstavka 177. člena ZGD izrecno določena), ki se izraža tudi skozi prvi odstavek 387. člena ZGD, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V postopku likvidacije morebiti še nerazdeljeno premoženje si zato družbeniki lahko razdelijo tudi pozneje. V opisanem smislu so nekdanji družbeniki pravni nasledniki družbe.
  • <<
  • <
  • 19
  • od 24
  • >
  • >>