ZGD-1 člen 40, 40/2, 512. ZNP člen 21. ZRev-2 člen 38.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - tožba na dovolitev posredovanja informacij in vpogleda - skrben pregled poslovanja - določitev prodajne cene poslovnega deleža - pomoč tretjega - varstvo poslovne skrivnosti
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja.
Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni
predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo.
Pri opravi vpogleda mu je lahko v pomoč tretja oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, npr. odvetnik, računski ali davčni svetovalec. Odklonitev te možnosti bi pravico družbenika po prvem odstavku 512. člena ZGD-1 lahko izvotlila.
Vpogled v knjige in spise družbe po naravi stvari vključuje tudi možnost vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost. Glede na to, da je družbenik že po splošnih pravilih ZGD-1 dolžan varovati podatke, ki so poslovna skrivnost, mu vpogleda v dokumentacijo družbe zgolj zaradi obstoja objektivne možnosti posredovati zaupne podatke nepooblaščenim osebam ni dopustno omejevati.
Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti veže tudi strokovno usposobljeno osebo, s katero si družbenik pri vpogledu lahko pomaga. Če gre za revizorja, takšna dolžnost izhaja že iz 38. člena Zakona o revidiranju-2 (v nadaljevanju ZRev-2), v vsakem primeru pa tudi zanj veljajo splošne določbe ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Družba lahko razglasi, da so poslovna skrivnost podatki, ki bi utegnili biti razkriti v poročilu o skrbnem pregledu, ter na ta način naznani, da ne smejo postati javno dostopni.
ničnost sklepa skupščine - sklep skupščine delniške družbe - izpodbojnost sklepa skupščine - preklic sklica skupščine, sklicane na zahtevo delničarjev - zasedanje skupščine v drugih prostorih - upravičenja uprave delniške družbe - soglasje skupščine k odsvojitvi sredstev družbe
Uprava je s sklicem skupščine izpolnila svojo posebej opredeljeno dolžnost, povezano z vodenjem delniške družbe. ZGD-1 je v prvem odstavku 296. členu (v zvezi s prvim odstavkom 295. člena) namreč smiselno določal, da uprava mora v takem primeru sklicati skupščino. V nasprotju s smislom dolžnosti sklica skupščine s strani uprave za tak primer pa bi bilo, da bi imela uprava kot (formalni) sklicatelj samo zato tudi neomejeno pooblastilo, da lahko skupščino nato po svoji presoji prekliče.
ZGD-1 v sedmem odstavku 395. člena daje upravičenje za izpodbojni tožbeni zahtevek (med drugim) »poslovodstvu.« Upravičenje »poslovodstva« je utemeljeno s kontrolno funkcijo tega organa delniške družbe. Zato gre organu, ki ima dolžnost kontrolne funkcije. Posamezni član tega organa po 2. alineji sedmega odstavka 395. člena ZGD-1 nima subjektivne pravice do izpodbojnega tožbenega zahtevka.
Če je zakonodajalec vezal (i) veljavnost določenih pogodb na soglasje delničarjev (prvi odstavek 330. člena ZGD-1, ki je veljal ob sklicu sporne skupščine) oziroma je z uveljavitvijo novele ZGD-1A (ii) za sklenitev tovrstnih pogodb zakonodajalec zapovedal sprejetje sklepa skupščine delniške družbe (4. člen novele ZGD-1A, ki je začela veljati 31. 1. 2008), odklonitev soglasja delničarjev k posamezni tovrstni pogodbi v sklepu skupščine samo zase ne more biti razlog za ničnost sklepa skupščine iz tretje alineje 390. člena ZGD-1. Drugačno razumevanje tretje alineje 390. člena ZGD-1 bi nasprotovalo smislu in namenu prvega odstavka 330. člena ZGD-1.
direktor – izvršitev sklepov skupščine – poročanje nadzornemu svetu - razrešitev direktorja – plačilo odpravnine
Tožnik je bil dolžan izvršiti sklepe skupščine o razrešitvi in imenovanju novih članov nadzornega sveta, ne glede na to, da je bila glede teh sklepov vložena izpodbojna tožba. Tako ugotovitev ničnosti sklepa skupščine kot razveljavitev izpodbojnega sklepa učinkujeta šele s pravnomočnostjo sodbe.
Poslovodja oziroma direktor d.o.o. mora poročati nadzornemu svetu na njegovo zahtevo o vseh vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe. Ta obveznost zajema tudi posredovanje dokumentacije o poslovanju.
Na podlagi prvega odstavka 449. člena ZGD poslovodja oziroma direktor d.o.o. vodi družbo na lastno odgovornost. Glede na to se tožnik v zvezi z realizacijo sklepov skupščine in nadzornega sveta tožene stranke ne more razbremeniti s sklicevanjem na nasvete profesionalne pravne pomoči, saj v okviru vodenja družbe na lastno odgovornost prevzema tudi odgovornost za izbiro pravne pomoči in za lastne sposobnosti za vodenje poslov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014114
ZGD člen 476/3. ZPP člen 311, 311/1. ZOR člen 154, 186. OZ člen 131, 165.
odgovornost zastopnika obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe – zapadlost odškodninske obveznosti – stečaj odvisne družbe - preuranjenost tožbe
Začetek stečajnega postopka odvisne družbe načeloma res pomeni, da upnik ne bo poplačan v celoti, vendar mu to še ne omogoča uveljavljanja odškodninskega zahtevka od zakonitega zastopnika obvladujoče družbe. Upnik bo šele z zaključkom stečajnega postopka vedel, v kolikšni meri bodo poplačane njegove terjatve, torej kolikšen bo obseg škode.
OZ člen 631. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov člen 5. ZJG člen 2.
naročnik po zakonu o javnih naročilih – gradnja avtocest - podjemna pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika – odstop terjatve – zapadlost terjatve - ugovor nezapadlosti
Ker naročnik vtoževanega zneska (še) ni dolgoval prevzemniku javnega naročila, ga tudi tožeči stranki, kot podizvajalcu (še) ni bil dolžan plačati.
ZGD-1 člen 5, 5/1, 425, 425/2, 429, 429/1, 429/2, 522. ZSReg člen 43.
rok - izbris družbe iz sodnega registra - družba z omejeno odgovornostjo - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje d.o.o. po skrajšanem postopku - začetek teka prekluzivnega roka materialnega prava - objava vpisa izbrisa družbe
Opredelitev začetka teka prekluzivnega roka materialnega prava v drugem odstavku 425. člena ZGD-1 se nanaša na objavo vpisa izbrisa družbe iz registra in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 39, 41, 41/1, 41/2, 215, 339, 339/2-8, 339/2-14, 377, 490.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije v gospodarskih sporih - vodenje poslov - dolžnost članov uprav gospodarskih družb - odgovornost poslovodstva za opustitve
Kaj je tisto, kar bi bil moral oškodovalec storiti, in koliko določno mora to za sklepčnost odškodninskega zahtevka zaradi opustitve navesti tožnik, pa je odvisno od vsebine norme, ki predpisuje dolžno ravnanje. Če bi bilo tudi v primeru opustitev dokazno breme povezano s trditvenim, bi moral tožnik dokazati negativno dejstvo, česar pa od njega ni mogoče zahtevati (negativa non sunt probanda).
Kaj predstavlja „vodenje poslov“ in kakšna vestnost in skrbnost pri tem se zahteva od članov uprave, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej in medsebojno povezano. Pretirano stroge zahteve do članov uprave bi lahko predstavljale hladno prho za potrebno podjetnost, ki je nujno zvezana tudi s tveganji. Vendar v tem primeru ni šlo za poslovno odločitev, ki bi se pozneje izkazala za zgrešeno, ampak za opustitev dolžne skrbnosti – ki je imela povsem jasne in predvidljive posledice.
Člani uprave se ne morejo zgolj s posplošenim sklicevanjem, da izvajanje posameznih opravil ne sodi v delokrog uprave, izogniti odgovornosti za (ne)dosego rezultata pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti gospodarske družbe, ki niso del rutine v rednem poslovanju, ampak predstavljajo posle, ki imajo za družbo poseben pomen in lahko povzročajo ekonomske učinke, ki odstopajo od učinkov vsakodnevnega poslovanja družbe.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394, 394/1. OZ člen 1019.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod - prenehanje obveznosti - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - poroštvo - aktivni družbenik izbrisane družbe - zastaranje
Odgovornost družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti se ne presoja le v odvisnosti od vpliva, ki so ga ti dejansko imeli na poslovanje družbe in nastanek obveznosti družbe, temveč zlasti od okoliščine, ali so tak vpliv lahko imeli.
prenehanje pravdne stranke – pravna oseba – prenehanje zaradi zaključka stečajnega postopka – izbris pravne osebe iz sodnega registra – prekinitev pravdnega postopka – nadaljevanje pravdnega postopka – pravno in procesno nasledstvo – procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Za obravnavano zadevo (za zavrženje tožbe) ni pomembno, ali je bil tožnik obveščen o zaključku stečajnega postopka, temveč le, da tožena stranka ne obstaja (več) in da nima pravnih naslednikov, ne po zakonu ne po navedbah tožnika.
ZPre-1 člen 63, 63/1, 64, 64/1, 75, 75/2, 76. URS člen 2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1-2.
prevzemi - prevzemna ponudba - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - dolžnost dajanja prevzemne ponudbe
Tudi s pomočjo razlage, ki je prijazna do Ustave, je Vrhovno sodišče zato prišlo do zaključka, da je treba določbo drugega odstavka 75. člena ZPre-1, po kateri so morale osebe, ki so dosegle prevzemni prag v ciljni družbi pred uveljavitvijo ZPre-1, pa po določbah ZPre niso bile dolžne dati prevzemne ponudbe, vseeno dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1, če so po uveljavitvi ZPre-1 nameravale pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, razlagati tako, da so bile dolžne dati prevzemno ponudbo le tiste osebe, ki so po uveljavitvi ZPre-1 sklenile prodajne pogodbe in pridobile vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, ne pa tudi tiste, ki so sklenile prodajne pogodbe že pred uveljavitvijo ZPre-1, a do uveljavitve ZPre-1 pogodbe še niso bile izpolnjene.
sklep skupščine delniške družbe - uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine delniške družbe - vpogled v gradivo za skupščino - kršitev pravice delničarjev do obveščenosti - kršitev načela dobre vere in poštenja - izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
Če »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti.
V obravnavani zadevi je šlo za neobveščenost o zadevah družbe, za neposredovanje podatkov, potrebnih za presojo posameznih točk dnevnega reda, ne pa za zavrnitev odgovora na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na skupščini, za zavrnitev na skupščini zahtevanih podatkov.
Ker je tožeča stranka
vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, je njeno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Tožeča stranka se je namreč očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevano informacijo. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala.
odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost poslovodstva - pravilnost poslovodnih poročil - pasivna legitimacija
Toženci so bili zadolženi – „so odgovarjali“ (prvi odstavek 52. člena ZGD) - za pravočasno izdelavo pravilnih izkazov in poslovnih poročil druge tožnice pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij kot njeni organi oziroma člani njenih kolektivnih organov. Za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi na ta način, pa po določbi prvega odstavka 172. člena ZOR odgovarja pravna oseba (v tem primeru druga tožnica).
Določbe prvega odstavka 52. člena ZGD, po kateri za pravočasno izdelavo in pravilnost izkazov in poslovnih poročil odgovarja poslovodstvo družbe, ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja nov temelj za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni predlog v pritožbi - izvedenstvo - odreditev izvedenstva - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - zasliševanje prič - obrazložitev sodbe - pregled spisa - vpliv na zakonitost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - pomoč z opustitvijo - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje
Dokazni predlog stranke mora biti obrazložen, da lahko sodišče o njem sploh odloča.
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje je drugačen oziroma nižji kot standard obrazložitve odločitve sodišča prve stopnje.
Pomoč z opustitvijo obstaja v primeru, ko obstaja dolžnost na določeno dejanje, s katerim bi se preprečila izvršitev kaznivega dejanja, pri čemer ni nujno, da ima pomagač možnost s svojim dejanjem preprečiti konkretno kaznivo dejanje, temveč zadostuje, da je s svojim dejanjem lahko otežil izvršitev kaznivega dejanja.
Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije (1990) člen 5. Zakon o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom (1990) člen 6, 6/1. Ustavni zakon za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Slovenije (1990) člen 5.
konverzija dolga podjetja z družbenim kapitalom v trajni vložek - pogoji za konverzijo
Niti drugi odstavek VIII. točke sporne pogodbe z dne 23. 11. 1991 (bistveni del te pogodbene določbe se glasi: »V primeru statusne spremembe A. ali njenega lastninskega preoblikovanja v pogodbenem roku, A. soglaša, da so [] odplačilo kredita in investicijska vlaganja izvršena do dneva statusne spremembe, kapitalski vložek B. oz. njenega pravnega naslednika v statusno spremenjeni subjekt.«) niti sklep delavskega sveta z dne 23. 11. 1991 (s katerim je delavski svet druge toženke soglašal s podpisom sporne pogodbe) nista zadostna pravna podlaga, na podlagi katere bi tožeča stranka pridobila ali trajni vložek v drugi toženki ali zahtevek na vzpostavitev takega njenega vložka.
prisilna izterjava davčnega dolga – odgovornost družbenikov za dolgove – izbris družbe iz registra po ZFPPod – prenos deleža – aktivni in pasivni družbeniki
Za obveznosti izbrisane družbe v skladu z določbo 27. člena ZFPPod odgovarjajo osebe, ki so bile družbeniki izbrisane družbe v času izbrisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS0013153
ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2-8. ZGD člen 429, 439. ZOR člen 65, 65/2, 104, 104/2, 104/3, 107, 107/2. ZGD-1 člen 505.
možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev dokaznega predloga - priznanje dejstev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - delitev dobička - nična pogodba - določbe majhnega pomena
Pravico do deleža pri dobičku v družbi z omejeno odgovornostjo imajo družbeniki, dobiček pa se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače (429. člen ZGD), o razdelitvi dobička pa odločajo družbeniki (439. člen ZGD). Določbe o korporacijskih pravicah na podlagi kapitalske udeležbe niso majhnega pomena in tudi po veljavni zakonodaji o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička družbe z omejeno odgovornostjo odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1). A contrario je neveljavno vsakršno razpolaganje z dobičkom družbe s strani oseb, ki niso družbeniki družbe.
ZGD člen 283, 283/3, 359, 364, 364/1. ZGD-1 člen 295, 295/6.
ničnost - izpodbojnost - izpodbijanje sklepov skupščine - skupščina delniške družbe - določitev kraja zasedanja skupščine izven sedeža družbe
Iz posplošenih revizijskih navedb ni videti, na kakšen način naj bi sklic zasedanja skupščine pravne prednice tožene stranke drugje kot na njenem sedežu v konkretnem primeru kršil pravice oziroma upravičene interese manjšinskih delničarjev ali ogrožal oziroma oteževal izvrševanje bistvene pravice delničarjev – pravice do odločanja o temeljnih vprašanjih družbe. Tega ni videti niti, če bi upoštevali, da naj bi bil večinski delničar s pravno prednico tožene stranke v razmerju domnevnega dejanskega koncerna.
ZGD člen 394, 394/2. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prekinitev postopka - rok za predlog za nadaljevanje postopka zoper družbenika
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja začetka teka enoletnega roka iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.
dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - prenos podjetja samostojnega podjetnika posameznika - usoda terjatve na izpolnitev pogodbe ki je ni v seznamu premoženja družbe
Dovoli se revizija o vprašanju, ali pri prenosu podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo po 668. in naslednjih členih ZGD-1 med preneseno premoženje lahko spada tudi terjatev na izpolnitev prodajne pogodbe, ki ni bila vsebovana v opisu podjetja iz tretje alineje drugega odstavka 668. člena ZGD-1.