družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - razmerja med družbo in družbeniki - prenos poslovnega deleža - predkupna pravica družbenika - zakonita predkupna pravica
V primeru prodaje poslovnih deležev med samimi družbeniki ne obstoji zakonita predkupna pravica družbenikov na podlagi 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon v navedenem členu ureja predvsem načine, na katere lahko družbeniki varujejo personalno strukturo obstoječih družbenikov pred vstopom drugih oseb, ki nimajo položaja družbenikov. Dispozitivna narava te ureditve pa omogoča družbenikom, da v družbeni pogodbi to uredijo tudi drugače.
dopuščena revizija - izpodbijanje sklepa skupščine - sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - delitev dobička delničarjem
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko sprostitev možnosti nadaljnjega oblikovanja rezerv iz dobička v delniški družbi v večjem obsegu od zakonsko predvidenega, kar zniža bilančni dobiček pod 4 odstotke osnovnega kapitala (izplačilo katerega bi bilo sicer iztožljivo po 399. členu ZGD-1), predstavlja posebno ugodnost za večinskega delničarja v smislu izpodbojnosti skupščinskega sklepa po tretjem odstavku 395. člena ZGD-1?
URS člen 33. ZGD-1 člen 395, 395/7, 395/7-1, 401/1, 401/1-1, 401/1-2. ZFPPIPP člen 199, 199/1, 199/1-3, 199d, 199d/4. ZRev-2 člen 4. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost letnega poročila - izpodbijanje sklepa skupščine - izpodbojna tožba - poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala - razveljavitev delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala - pravni interes - nekdanji delničar
V obeh revizijah zatrjevano ključno dejstvo, zaradi katerega naj bi bilo letno poročilo nično, to je bistvena podcenitev vrednosti nepremičnega premoženja toženke, ni razlog, ki je pomemben za upnike (in tudi ne dosega javnega interesa), temveč je pomemben ožje, le za delničarje. Zato ni upošteven razlog za ničnost letnega poročila toženke iz prve alineje prvega odstavka 401. člena ZGD-1.
Ko je predmet revizijskega vprašanja zakonsko pravilo blanketne narave, kar druga alineja prvega odstavka 401. člena ZGD-1 je, mora revident konkretno zatrjevati, katero pravno pravilo, na katerega blanketna norma napotuje, je bilo kršeno in zakaj ter kako to vpliva na zakonitost letnega poročila.
Izpolnitev pogojev za izpodbijanje sklepov skupščine ob vložitvi tožbe ne pomeni, da je s tem izpolnjen pravni interes za tožbo, ne glede na okoliščine, do katerih lahko pride med pravdo in ki so upoštevne za položaj delničarja kot imetnika tistih pravic, ki so mu ob vložitvi tožbe dajale upravičenje za vložitev izpodbojne tožbe; kadar so te delnice razveljavljene v drugem sodnem postopku, konkretno v postopku prisilne poravnave, v katerem je bilo izvedeno zmanjšanje osnovnega kapitala na 0 (nič), z razveljavitvijo pa so prenehala tudi materialnopravna upravičenja iz delnic, bi morale tožnice - nekdanje delničarke izkazati pravni interes za nadaljevanje izpodbojne tožbe. Tožnice pravnega interesa za odločanje o izpodbojni tožbi niso izkazale.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - rok za uveljavljanje predkupne pravice - začetek teka subjektivnega roka za tožbo - publicitetni učinek vpisa v sodni register - ugoditev reviziji
Namen publicitetnega učinka vpisov v sodni register je varstvo pravnega prometa. Uveljavljanje pravovarstvenega zahtevka zaradi kršitve predkupne pravice nima značilnosti pravnoposlovnega ravnanja, temveč gre za uresničevanje kršene pravice predkupnega upravičenca. Položaja posameznika, ki v razmerju do pravne osebe nastopa v pravnem prometu, in oškodovanega predkupnega upravičenca sta v bistvenem različna. Od prvega se upravičeno pričakuje, da bo za njegovo odločitev pomembne podatke preverjal v sodnem registru, medtem ko drugi upravičeno pričakuje, da ga bo predkupni zavezanec obvestil o nameravani prodaji in pogojih prodaje. V pravnem razmerju, ki nastopi z nastankom predkupne pravice, je poudarek na dolžnosti predkupnega zavezanca obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji. Od predkupnega upravičenca ni mogoče pričakovati, da bo zaradi potencialnega oškodovanja predkupne pravice vsakodnevno preverjal stanje sodnega registra.
Predkupni upravičenec šele takrat, ko je seznanjen s pogoji prodaje, pride v položaj, v katerem se lahko odloči, ali bo predkupno pravico uveljavljal na način (z zahtevkom), določenim v 512. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00077094
ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/1. ZNP-1 člen 37. ZGD-1 člen 321, 321/2.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - stroški posebne revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odločitev o plačilu za delo posebnega revizorja je akcesorna odločitvi o imenovanju posebnega revizorja, saj je z njo vsebinsko povezana in ji tudi logično sledi. Odločanje o plačilu za delo posebnega revizorja se izvede znotraj postopka imenovanja posebnega revizorja in je vsebinsko del tega postopka. Iz tega sledi, da izpodbijani sklep ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal in glede katerega bi bila lahko dovoljena revizija (37. člen ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP). Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sklic skupščine d.o.o. - veljavnost sklica skupščine - vabilo na skupščino - smrt družbenika - presečni dan - vedenje - prenos poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - ugoditev reviziji
Če subjektu vpisa v času sklica skupščine ni znano, da je prišlo do prenosa poslovnega deleža zaradi dedovanja, povabilo, naslovljeno na umrlega družbenika, nima vpliva na pravilnost sklica skupščine. V tem primeru na sklicatelja ni mogoče nasloviti očitka o ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Dejstvo naknadne seznanjenosti s spremembami nima povratnega vpliva na pravilnost sklica skupščine.
ZGD-1 člen 505, 505-8, 526, 526/2. ZPP člen 7, 212.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost poslovodje - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo, da tožeča stranka ni bila dolžna glede vpisa sklepa edinega družbenika z dne 5. 4. 2021, ki je materialnopravna predpostavka utemeljenosti tožbenega zahtevka, v knjigo sklepov, podajati trditev in ponujati dokazov, kršilo določilo 7. čl. in 212. čl. ZPP, v posledici tega pa kršilo tudi določbo drugega odst. 526. čl. zvezi z osmo alinejo 505. čl. ZGD-1 ter 22. čl. Ustave RS?
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali ni pred odločitvijo o odškodnini sodišče dolžno preveriti, ali je oškodovanec postopal po 171. členu OZ, kar spada med njegove dolžnosti? Konkretno - ali je bila nova uprava A. od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj še niso nastale, dolžna ravnati kot vesten oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda zaradi eventuelno izostalih sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala? Ali je bila nova uprava A. od junija 2009 dalje dolžna posel z B. voditi tako, kot ga je načrtovala predhodna uprava do avgusta 2008 in ali ga je bila dolžna voditi kot vesten in pošten gospodarstvenik?
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je glasovanje toženca A. A. v zvezi s 6. korespondenčno sejo nadzornega sveta B., d. d., ki je potekala od 29. 8. do 1. 9. 2008, glede glasovanja o sprejemu sklepa, da nadzorni svet daje soglasje k sklenitvi posla s C., veljavno, ali neveljavno, če je toženec A. A. oddal glas po izteku roka korespondenčne seje, to je dne 2. 9. 2008, in je prav zaradi tega oddanega glasu sedaj odškodninsko dogovoren za nastalo škodo?
- Ali je bila nova uprava B. od junija 2009 dalje, glede na to, da sinergije do tedaj niso nastale, dolžna ravnati kot oškodovanec po 171. členu OZ, to je storiti vse, da bi bila škoda iz sinergij čim manjša, ali da ta sploh ne bi nastala?
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali sta sodišči druge in prve stopnje pravno neutemeljeno opustili pravno presojo ravnanj tožeče stranke v času po nakupu z uporabo določbe četrtega in petega odstavka 243. člena OZ glede dolžnosti oškodovanca zmanjševati (ali izničevati) škodo?
Prokurist družbe za podelitev pooblastila za zastopanje odvetniku ne potrebuje posebnega pooblastila zakonitega zastopnika
Prokurist ni zgolj pooblaščenec gospodarske družbe v smislu 86. člena ZPP, temveč je narava prokure, kot je opredeljena v ZGD-1, podobna pravni naravi zakonitega zastopnika. Prokura namreč upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen (prvi odstavek 35. člena ZGD-1). V okvir pravne sposobnosti družbe pa sodi tudi procesna sposobnost (drugi odstavek 4. člena ZGD-1), ki določa, da družbe kot pravne osebe lahko tožijo ali so tožene. Prokuristu je torej dano splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin), ki se razteza tudi na sedaj zakonsko izrecno urejeno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v postopkih pred sodišči in drugimi organi (tretji odstavek 35. člen ZGD-1) in - kar je v obravnavani zadevi odločilno - tudi na zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.
ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 55/5. ZFPPIPP člen 42, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355, 355/1.
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - kriteriji za velikost družbe - pravica do izjave - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - pravica do obravnavanja pred sodiščem
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo, da družba A. d. d. - v stečaju izpolnjuje kriterije za veliko družbo, ker je štelo, da določba četrte alineje osmega odstavka 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa, da se za namen 8. poglavja ZGD-1, ki je naslovljeno kot "POSLOVNE KNJIGE IN LETNO POROČILO" za veliko družbo v vsakem primeru šteje družba, ki mora pripraviti konsolidirano letno poročilo, izniči posamezne kriterije za razvrstitev družb na mikro, majhne, srednje in velike iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 55. člena ZGD-1 in jo je tako treba vedno uporabiti pri presoji, za kako veliko družbo gre, prekršilo določbo 44. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s 55. členom ZGD-1 ter 22. člen Ustave Republike Slovenije?
- Ali je sodišče druge stopnje kršilo določila 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pravico tožene stranke do obravnavanja pred sodiščem iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, pravico tožene stranke do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, pravico tožene stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, s tem, ko ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in ni vrnilo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pač pa je samo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi dopolnilo postopek, ter je ugodilo pritožbi in odločilo, da je dolžan toženec stečajnemu dolžniku A. d. d. - v stečaju v roku 15 dni plačati 150.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2013 in 327.637,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2015?
ZGD-1 člen 481. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prodaja poslovnega deleža - predkupna pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obstoji predkupna pravica družbenikov v primeru prodaje poslovnih deležev med samimi družbeniki skladno z določbo 481. člena ZGD-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VS00071693
URS člen 30. OZ člen 132, 168, 168/3. ZKP člen 538, 538/1, 542, 542/1.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - povrnitev izgubljenega dobička - čisti dobiček družbe - aktivna legitimacija družbenikov gospodarske družbe - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavrnitev revizije
Ustava v 30. členu določa, da ima, kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu. Navedeno pomeni, da država odgovarja za škodo, ki jo je utrpela oseba, ker ji je bila prostost sicer odvzeta zakonito, a je bil nato kazenski postopek zoper njo ustavljen. Gre za javnopravno odškodninsko odgovornost države za škodo, ki ne izhaja iz protipravnega izvajanja oblasti oziroma za odškodnino za odvzem prostosti, ki je bil kljub zakonitosti postopka neutemeljen. Pravica do odškodnine iz tega naslova je izraz človekove pravice do osebne svobode (prostosti) in je tudi konvencijsko zagotovljena (3. člen Protokola št. 7 k EKČP).
Po prvem odstavku 538. člena ZKP ima pravico do odškodnine tisti, ki je bil neupravičeno obsojen ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, torej fizična oseba. Za zahtevke po določbah XXXII. poglavja ZKP je izključena aktivna legitimacija družbe.
PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREVZEMI - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - USTAVNO PRAVO
VS00067773
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 3, 3-1, 5, 5-4, 15, 15-5. ZPre-1 člen 4, 4/2, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 68, 68/1, 68/2. ZGD-1 člen 388, 388/2.
Cena za odkup vrednostnih papirjev v prevzemni ponudbi ne temelji na ekonomskem ali računovodskem vrednotenju ciljne družbe (oziroma njenega premoženja), ampak na mehanizmu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe v prej opredeljenem določenem časovnem okvirju.
Pravična cena v prevzemni ponudbi je tako odsev transakcij z delnicami ciljne družbe v zadnjem letu pred objavo prevzemne ponudbe, na končno ceno pa lahko vplivajo tudi pomožni varovalni mehanizmi (poročilo o primernosti cene v prospektu, možnost konkurenčne ponudbe ipd.).
ZPre-1 pri določitvi pravične cene v prevzemni ponudbi temelji na konceptu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe. Tako izoblikovana prevzemna cena velja kot domneva primernega nadomestila za izključitev manjšinskih delničarjev v poprevzemnem obdobju po drugem odstavku 68. člena ZPre-1, saj je bila predmet dvakratnega preizkusa na podlagi transakcij z delnicami prevzemne družbe na podlagi daljšega časovnega obdobja (t. i. tržni test).
Kljub temu ni mogoče povsem izključiti, da je na tak način opredeljena odpravnina v določenih primerih izkrivljena in ne odraža "prave" cene, tj. cene, ki bi se izoblikovala na podlagi svobodne ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe. Do takšne situacije bi na primer lahko prišlo zaradi povezave prevzemnika z akceptanti, tržnih manipulacij z delnicami ciljne družbe in drugih poslovnih praks z delnicami v nasprotju s predpisi o zlorabi trga ali zaradi vpliva zunanjih izjemnih dejavnikov na ceno delnic. Vseh okoliščin, v katerih bi bilo mogoče dvomiti v primernost odpravnine v posameznem primeru, opredeljene na navedeni način, ni mogoče vnaprej izčrpno opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS00067864
ZGD-1 člen 509. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - sklic skupščine d.o.o. - izpodbojnost sklepa skupščine - ničnost sklepa skupščine - vpis spremembe v sodni register - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je skupščina družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo sklicana pravilno, če je sklicana s priporočenim pismom vsem družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register, pri čemer sta dva družbenika, ki sta bila vpisana v register kot družbenika, na dan sklica skupščine že umrla vendar družba za njuno smrt v trenutku sklica skupščine ni vedela, je pa za to, da sta družbenika umrla, izvedela v času po sklicu skupščine in pred zasedanjem skupščine družbenikov,
in
- ali sme registrsko sodišče zavrniti predlog za vpis spremembe v sodni register, če je sklep skupščine, na katerem temelji predlog za vpis zgolj izpodbojen in ne ničen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00065488
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZKP člen 538, 538/1, 542, 542/1. ZGD-1 člen 4.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe - škoda, nastala gospodarski družbi - aktivna legitimacija družbenikov gospodarske družbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri presoji obsega pravno priznane škode na podlagi XXXII. poglavja Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pravilno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo aktivno legitimacijo tožniku - fizični osebi za škodo nastalo kapitalski družbi, katere edini družbenik je, čeprav ima kapitalska družba svojo pravno subjektiviteto ter sama ni vložila odškodninskega zahtevka v zvezi s škodnim dogodkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS00065679
ZSReg člen 8, 8/3, 17, 17/1, 19, 36. ZNP-1 člen 32, 32/1, 37, 42. ZGD-1 člen 47, 47/3, 48. ZPP člen 367, 367/1, 367b, 367b/1, 371, 384, 384/3.
vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - sklep o vpisu v sodni register - pritožba zoper sklep - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes za pritožbo - direktna revizija - pravočasnost revizije - obseg revizijskega preizkusa - zavrnitev revizije
Ne glede na pomanjkljivo ureditev neposredno dovoljene revizije po uveljavitvi novele ZPP-E (tretji odstavek 384. člena v zvezi s 371. členom ZPP), meje preizkusa revizijskega sodišča tudi v tem primeru ni mogoče širiti preko ureditve v prvem odstavku 371. člena ZPP pred navedeno zakonsko spremembo. To pa pomeni, da je revizijski preizkus zamejen z razlogi, ki so navedeni v reviziji, glede dejanske podlage pa v okviru, ki ga je imelo na razpolago sodišče druge stopnje ob izdaji izpodbijane odločbe.
Navedena omejitev revizijskega preizkusa nalaga vlagatelju revizije, da se v njej sooči z nosilnimi razlogi odločitve sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče ugotavlja, da revidentka temu bremenu v okviru vložene revizije ni zadostila. Njeno obširno sklicevanje na učinek zatrjevane sklenjene pogodbe o prenosu deleža nanjo v letu 2007 pomeni zgolj ponavljanje argumentov, ki jih je (kot pritožbeni razlog) uveljavljala v pritožbi zoper sklep o vpisu spremembe v sodni register. S temi ponovljenimi stališči pa se ne sooči z razlogi sodišča druge stopnje v 14. do 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerimi je utemeljilo neobstoj njenega pravnega interesa za pritožbo. Gre predvsem za upoštevano neskladje med zatrjevanim pogodbenim prenosom deleža in opustitvijo dolžnega ravnanja same revidentke v nasprotju z 48. členom v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZGD-1, česar revidentka niti ne izpodbija. Razlogom sodišča druge stopnje Vrhovno sodišče dodaja, da bi nudenje pravnega varstva sklicevanju na zgolj deklaratornost narave vpisa podatka v sodni register, ki naj bi odstopal od pravilnega podatka zaradi nezakonite opustitve same revidentke izvotlilo načelo zaupanja v podatke sodnega registra.