ZPIZ-1 člen 8, 15, 60, 66, 66/3, 261. ZDR člen 169.
začasna nezmožnost za delo – upoštevanje odločb invalidskega postopka – vezanost na dejanske ugotovitve odločb
Organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije morajo pri odločanju o začasni nezmožnosti za delo delavca upoštevati tudi (dokončne) ugotovitve o trajni (ne)zmožnosti in obsegu le-te oziroma o preostali delovni zmožnosti v skladu z odločbami pristojnih organov v invalidskem postopku, vendar le, če je o teh omejitvah v invalidskem postopku sploh odločeno.
Vezanost na dokončen oziroma pravnomočen posamičen akt, s katerim je ZPIZ na matičnem področju že odločil o pravicah (tudi s tem, da je zahtevo za pridobitev pravic zavrnil), ne pomeni tudi vezanosti na dejanske ugotovitve (invalidske komisije), ki so bile podlaga za odločitev, sama odločitev pa jih ne vsebuje - tako kot npr. v primeru, ko ZPIZ odloči o kategoriji invalidnosti zavarovanca in njegovih pravicah iz zavarovanja ter pri tem izrecno določi tudi omejitve delovne zmožnosti.
ZRev-2 člen 3, 3/1-1, 4, 23, 25, 25/4, 108, 110, 114, 138, 140, 140/1, 173, 173/3. ZUP člen 38, 38/5, 39, 39/1, 40, 207, 207/3, 237, 237/2, 237/2-6. Mednarodni standard revidiranja (MSR) 500.
javni nadzor nad revidiranjem - ocenjevanje vrednosti stvarnega vložka – opomin – meje preizkusa odločbe – izločitev člana strokovnega sveta – revizijski dokazi
Kršitve določb postopka, storjene do vključno izdaje odločbe o začetku postopka, se lahko uveljavlja samo v okviru izpodbijanja te odločbe, kasneje storjene kršitve določb postopka pa le v okviru izpodbijanja odločbe o izreku opomina.
Za odločanje o zahtevi za izločitev člana strokovnega sveta je pristojen strokovni svet, ne pa morda minister, pristojen za finance.
Nujna podlaga za opredelitev in potrditev vrednosti stvarnih vložkov pri uporabljeni metodi knjigovodske vrednosti je register osnovnih sredstev oziroma analitična evidenca osnovnih sredstev, ki vsebuje točne podatke o vrednosti vsakega osnovnega sredstva posebej.
ZPIZ-1 člen 12, 115, 158, 164, 249, 275. ZUP člen 225. ZSDP člen 59.
družinska pokojnina – prenehanje pravice – starševski dodatek - poseg v pravnomočno urejeno razmerje
ZUP, ki se uporablja tudi v primerih odločanja tožene stranke (če ZPIZ-1 ne določa drugače), določa možnost odprave, razveljavitve ali spremembe pravnomočne odločbe samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom, in ne v rednem postopku, ki se ga je poslužila tožena stranka pri izpodbijani odločitvi.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 4, 135.
pogoji za zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Dejstvo, da posega, ki ga je tožnik opravil v Avstriji, vodilni strokovnjaki s področja ortopedije v Sloveniji niso bili pripravljeni nuditi, niti ni bila predvidena druga oblika zdravljenja poškodbe (razen rehabilitacije in morda vstavitve umetnega sklepa čez npr. 10 let), pomeni, da je bil nedvomno izkazan pogoj iz 135. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja o izčrpanosti možnosti zdravljenja v domovini. Tudi ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnik iskal zdravniško pomoč pri več strokovnjakih, ki so mu takšen poseg odsvetovali (dr. P.) oziroma menili, da je zdravljenje poškodbe zaključeno (dr. S.), konzilij ortopedov KC Ljubljana pa se zaradi velike verjetnosti slabega rezultata ni odločil za poseg, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da so bile v vsebinskem smislu izčrpane možnosti zdravljenja tožnikove poškodbe v Sloveniji. Le teoretične možnosti zdravljenja z operacijo, do katere pa tožnik ni imel dostopa, ne zadoščajo.
hitri postopek - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - plačilni nalog – opis prekrška - opis dejanskega stanja
Če je storilec z obremenilnimi navedbami prekrškovnega organa seznanjen in se je o njih v celoti izjavil, ga sodišče ni dolžno z njimi ponovno seznanjati.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 13. Pravilnik o prirejanju posebnih iger na srečo v igralnih salonih člen 35.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - vezanost na sklep ODT - poneverba - igralnica - prilastitev denarja - videoposnetek kot dokaz
Delovno sodišče je na podlagi 13. člena ZPP (ki ureja ugotavljanje predhodnega vprašanja) pooblaščeno ugotavljati znake kaznivega dejanja, ki so pogoj za ugotovitev, da je delavec storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Pri tem je vezano zgolj na pravnomočno (obsodilno oz. oprostilno) sodbo kazenskega sodišča (če ta obstaja), ne pa npr. na sklep tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe ali pa celo na razloge navedene v obrazložitvi tega sklepa.
ZUP člen 65, 65/4, 82, 82/7, 82/8, 126. ZGD-1 člen 388. ZRev-2 člen 3, 3/1-33, 6, 18, 18/3, 33, 93, 97, 99, 100, 101, 122. Uredba o upravnem poslovanju člen 18. ZUS-1 člen 63, 63/2-1.
zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - začetek postopka po uradni dolžnosti - pravni interes za predlog - javno revidiranje - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - obvestilo o poteku postopka
Postopek nadzora z izrekom ukrepa se začne po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ki je v zagotavljanju zaupanja uporabnikov v strokovnost in visoko kakovost opravljenega dela pooblaščenih ocenjevalcev. Navedeno pomeni, da Agencija v okviru svojih pooblastil samostojno presoja, ali bo na podlagi okoliščin, s katerimi se seznani, začela postopek po uradni dolžnosti, ter da druge osebe nimajo pravnega sredstva, s katerim bi lahko izsilile začetek postopka nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.
Čeprav se postopek nadzora opravi v zvezi s konkretnim poročilom o oceni vrednosti, se pri tem ne odloča o obstoju ali neobstoju nekega dejstva - kršitve pravil ocenjevanja vrednosti, temveč o izreku ukrepa opomina ali odvzemu dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu, pri čemer pa se v že izdelano poročilo o oceni vrednosti ne posega.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba organizacije dela – rok za odpoved – obstoj delovnega razmerja
Opredelitev poslovnega razloga iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR ne zanika pravice delodajalca, da kljub obstoju potreb po delu, ki ga določen delavec opravlja na svojem delovnem mestu, spremeni organizacijo dela. Ni bistveno, ali se je obseg del in opravil, ki jih je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi opravljala tožnica, dejansko zmanjšal, temveč je bistveno, da so bila zaradi drugačnega organiziranja del tožničina dela razporejena drugemu delavcu (in tajnici) in da je prav zato postalo delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi nepotrebno.
Varstvo delovnega razmerja se v skladu z delovno zakonodajo prvenstveno nanaša na primere zanikanja oziroma nepriznavanja obstoja delovnega razmerja, ko se delo opravlja na podlagi pogodb civilnega prava, čeprav ima razmerje dejansko vse elemente delovnega razmerja (11. in 16. člen ZDR), ne pa na primere, ko stranki delovno razmerje vzpostavita sami in takšno razmerje formalno in dejansko že obstaja.
izvršitev pravnomočne sodbe - vrnitev delavca na delo – zaposlitev pri drugem delodajalcu - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če se delavec ne posluži vseh razumnih in zakonitih možnosti za čimprejšnjo vrnitev na delo in o tem sproti ne obvešča delodajalca, ki ga je bil dolžan pozvati na delo (upoštevajoč pri tem kot skrajni tudi šestmesečni rok za predlog za prisilno izvršbo iz 231. člena ZIZ), delodajalec neutemeljenega odlašanja ali izmikanja delavca ni dolžan upoštevati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih – ponudba za usposabljanje
Bilo bi v nasprotju z načelom pravičnosti in samim namenom četrtega odstavka 88. člena ZDR, če bi to določbo razlagali tako, da tožnik, ne glede na to, da je bil 12 let neprekinjeno zaposlen pri toženi stranki, ni upravičen do ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi zgolj zato, ker je manj kot šest mesecev pred odpovedjo sklenil s toženo stranko iz formalnih razlogov novo pogodbo o zaposlitvi.
Ponudba usposabljanja, kot pogoj za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji, mora biti dana ob odpovedi, na način, da je delavcu jasno, da bo izgubil zaposlitev, če bo ponujeno usposabljanje odklonil. Potencialna odklonitev usposabljanja v času, ko poslovni razlog za odpoved sploh še ni nastal, zato ne more biti pravno pomembna.
Tožnik je bil kot voznik avtobusa zadolžen tudi za kasiranje voznin in izdajo vozovnic, ter je imel za to delo izrecna navodila. Ker v nasprotju z navodili na začetni postaji v M. S. ob plačilu voznine in vrnitvi presežka cene vozovnice v drobižu potniku ni izdal vozovnice, niti ni prejema denarja odtipkal na ustreznem blagajniškem strojčku in se zanj obremenil, so podani vsi znaki hujše kršitve pogodbenih oziroma delovnih obveznosti iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
V smislu vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank iz prvega odstavka 110. člena ZDR je treba upoštevati tako pogoje stvarnega značaja, ki jih je presojati predvsem glede na naravo, težo in posledice kršitve, kot pogoje osebnega značaja, to je, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja in podobno.
ZPIZ-1 člen 68, 68-2, 70, 70/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in R Hrvaško člen 1, 4, 6, 24.
sorazmerni del invalidske pokojnine – meddržavni sporazum – pokojninska doba – prijava na hrvaškem zavodu za zaposlovanje
Za čas prijave tožnice na zavodu za zaposlovanje se je v skladu s hrvaškimi predpisi le skrajšala zahtevana delovna doba. Za to, da bi se lahko ta čas štel za obdobje obveznega zavarovanja in s tem predstavljal zavarovalno dobo v smislu določil Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in R Hrvaško, v drugostopenjskem ugotovljenem dejanskem stanju ni podlage. O obveznem zavarovanju bi namreč lahko govorili le, če bi tožnica v času prijave na zavodu prejemala denarno nadomestilo oziroma bi bili za ta čas plačani prispevki, kar pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neupravičen izostanek z dela – pravica do zagovora – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – drugostopenjska sprememba sodbe – sodba presenečenja
Ker tožena stranka pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni vročila pisnega vabila na zagovor in ji ni omogočila zagovora, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita.
ZSDU člen 12, 12/2, 13, 53, 53/1. ZDR člen 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
kolektivni delovni spor – razveljavitev volitev v svet delavcev – volilna pravica - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do navedb odgovora na pritožbo – volilna kampanja
Ker S. B. ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, niti ni bila članica poslovodstva niti ni v družbi opravljala prokure, je imela aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev.
Sodišče druge stopnje bi moralo presoditi in se izrecno opredeliti do navedbe v odgovoru na pritožbo o tem, da je delodajalec v predvolilni kampanji podprl določenega delavca. Če je do takšne podpore res prišlo, se mora presoditi, ali bi ta glede na svojo vrsto in težo vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu – vojaško urjenje – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda - skaženost
Ni izključeno, da v določenih okoliščinah običajno vojaško urjenje predstavlja nevarno dejavnost, ki je podlaga za objektivno odgovornost po 149. členu OZ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec - rok za odpoved – delo v odpovednem roku
Ker je morala tožena stranka tožnika zadržati na delu do izteka odpovednega roka, je to lahko storila le tako, da mu je ne glede na spremembe v organizaciji dela v tem času še naprej zagotavljala delo na podlagi zanj veljavne pogodbe o zaposlitvi. To pa ne pomeni, da utemeljen odpovedni razlog zaradi realizacije nove organizacije dela ni bil podan.
Ob ugotovitvi, da tožena stranka zaradi zaščite, ki jo je v letu 2005 užival tožnik, takrat ni mogla organizirati delovnega procesa v smislu sprememb pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in da je zato šele koncem decembra 2007 pristopila k novi organiziranosti, ki je zahtevala odpoved pogodbe o zaposlitvi za dotedanje tožnikovo delovno mesto, potreba po katerem je ob tem prenehala, je sodišče pravilno presodilo, da je bila odpoved z dne 1. 2. 2008 tožniku podana pravočasno, to je znotraj šestmesečnega roka (šesti odstavek 88. člena ZDR) od odločitve o dejanski izvedbi reorganizacije.
Sodišče ni vezano na kazensko pravno kvalifikacijo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
ZDR člen 20, 52, 53, 77. ZOFVI člen 107, 109, 119.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog prenehanja – zaposlitev v šolstvu – neizpolnjevanje predpisanih pogojev - nadomeščanje delavke na bolniški
Razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po drugi alineji prvega odstavka 52. člena ZDR in po šestem odstavku 109. člena ZOFVI sta dva različna in samostojna razloga, ki drugače in vezano le na konkreten razlog določata tudi omejitev časa zaposlitve.
ZDR člen 143. ZViS člen 63. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
visokošolski učitelj – pedagoška obveznost – plačilo nadur – državna nagrada
Nadure se priznavajo glede na prekoračitev rednega delovnega časa (40 ur tedensko) in ne na podlagi prekoračitve pedagoške obveznosti v okviru siceršnje tedenske delovne obveznosti, razen kolikor pooblaščeno vodstvo tožene stranke hkrati ne ugotovi, da pomenijo dodatne pedagoške obveznosti tudi delo preko polnega delovnega časa (40 ur tedensko) oziroma kolikor tako delo ni izrecno odrejeno.