odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na strehi – varstvo pri delu - krivdna odgovornost – soodgovornost delavca - nepremoženjska škoda – višina odškodnine
Razkrivanje dotrajane strehe na višini že samo po sebi zahteva organiziran pristop in zagotovitev ustreznih varnostnih ukrepov. V takih pogojih se od delodajalca utemeljeno pričakuje, da delo neposredno organizira in poskrbi za neposredno vodenje ter nadzor nad uporabo zaščitnih sredstev in varovanje pred padci.
Tožena stranka se ne more sklicevati na pravnomočnost že v letu 1999 ugotovljene pokojninske osnove, saj je bila le-ta posebej ugotavljana ob izdaji vseh odločb, ki sta jih tožnika pravočasno izpodbijala pred sodiščem, preden so postale pravnomočne. Ob takšnem odločanju tožene stranke sta lahko tožnika za čas veljavnosti spornih odločb izpodbijala le-te tudi z vidika ugotovljene pokojninske osnove. Za nazaj, izven časovne veljavnosti spornih odločb, pa tožbeni zahtevek ni posegal, oziroma tudi sodišče z izpodbijano sodbo ni poseglo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-4.
obnova postopka – dovoljena revizija – vpis v register zastopnikov – zelo hude posledice – predhodno vprašanje
Po določbi 4. točke 260. člena ZUP, na katero opira revident predlog za obnovo postopka, se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. Potrdilo samo po sebi ne pomeni rešitev vprašanja. Tudi če bi se mu zaradi posebnih okoliščin, ki jih opisuje revident, pripisalo tak pomen, pa kasnejša izdaja (ponovitev) enakega potrdila ne more pomeniti, da je bilo z drugim potrdilom „kasneje“ isto vprašanje drugače rešeno.
V postopku, v katerem skupni lastnik zahteva varstvo lastninske pravice na celi stvari, skupni lastniki niso nujni sosporniki, pač pa mora aktivni udeleženec razmerja ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek.
Obenem s tožbenim zahtevkom iz izbrisne tožbe je mogoče uveljavljati tudi zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za izvršeno vknjižbo in zaradi katerega je vpis materialnopravno neveljaven. Čeprav gre za v določeni meri povezane zahtevke, to ne onemogoča samostojnega odločanja o vsakem od njih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005747
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – nasprotja v razlogih - kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja
Če opis kaznivega dejanja obsega tudi abstraktni dejanski stan, ki sicer ni nujni in obvezni del opisa, sestavljata abstraktni in konkretni del opisa celoto, pri kateri ni vselej nujno, da se določeni zakonski znak ponovno navaja z istim ali drugačnim besedilom, še zlasti, če je ob abstraktnem opisu dovolj konkretno opredeljen.
Če je storilec z lažnimi podatki tudi že stopil v stik z zavarovalniškimi agenti in zahteval plačilo zavarovalnine, ne odgovarja za kaznivo dejanje tako imenovane zavarovalniške goljufije po drugem odstavku 211. člena KZ-1, temveč za kaznivo dejanje goljufije ali poskus le-tega, če mu dejanja ne uspe dokončati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005701
ZKP člen 424, 424/1. KZ člen 254, 254/2.
davčna zatajitev - opravljanje dejavnosti - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če se obdolžencu očita zatajitev plačila DDV, je sklicevanje na odločanje davčnih organov z zvezi z davkom na dobiček iz dejavnosti pravno nerelevantno.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba pravne opredelitve dejanja na drugi stopnji
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev sodnika – izločitveni razlog - sodelovanje v zunajobravnavnem senatu – odločanje o priporu - zahteva za izločitev - stroški kazenskega postopka – oprostitev plačila stroškov
Sodnik, ki je sodeloval pri odločanju zunajobravnavnega senata o priporu, ni izločen kot predsednik ali član senata, ki odloča na glavni obravnavi.
ZMZ člen 16, 17. ZUS-1 člen 20, 20/1, 52, 52/2, 59, 75, 75/2. Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (Direktiva 2004/83/ES) člen 2h, 23.
priznanje mednarodne zaščite – združevanje družine po azilnem pravu – relativna bistvena kršitev določb postopka
Materialnopravnih določb o združevanju družine v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti kot podlago za priznanje mednarodne zaščite niti, če bi tožeča stranka to izrecno uveljavljala. Primere združevanja družin z osebo, ki ni upravičenec do mednarodne zaščite, ureja namreč ZTuj-1 in ne ZMZ.
ukrep zdravstvenega inšpektorja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice niso posledica akta, ki se izpodbija v upravnem sporu
Razlogi za dovoljenost revizije morajo biti podani glede na obravnavani predmet upravnega spora.
ZDru-1 člen 3, 25, 25/1, 41, 41/3. ZUS-1 člen 75, 75/3, 77.
tožba državnega tožilca za prepoved delovanja društva – nedovoljena pridobitna dejavnost društva - odločilni razlogi izpodbijane sodbe – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Kot to utemeljeno opozarja pritožba 3. člen ZDru-1 prepoveduje ustanovitev in delovanje društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega dejavnost je izključno pridobitna. Društvo lahko v skladu z določbo prvega odstavka 25. člena ZDru-1 opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje teh dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnim za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo dejavnost tožene stranke v luči navedene zakonske določbe, temveč se je njegova presoja omejila le na okoliščino, da gre za komercialno dejavnost, da pa ta ni trajala toliko časa, da bi bila (ob upoštevanju načela sorazmernosti) podana podlaga za prepoved delovanja društva zaradi te dejavnosti.
Takšna presoja po presoji pritožbenega sodišča pomeni nepravilno uporabo materialnega prava, kot to pravilno opozarja tožnik v pritožbi. Po drugi strani pa je podana tudi bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (tretji odstavek 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
dopuščena revizija – gradbena pogodba – odstop od pogodbe – odgovornost podizvajalca – odgovornost za napake – zavarovanje za odpravo napak – varščina – zamuda s plačilom varščine
Vrhovno sodišče o pravnih vprašanjih, navedenih v I. točki izreka tega sklepa, še ni odločalo. Zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP).
ZPP člen 367, 367/4, 458, 458/8, 481, 481/1, 481/1-2, 495, 495/1. ZPSPP člen 2, 2/2.
predlog za dopustitev revizije – spor iz najemnega razmerja za poslovni prostor – gospodarski spor - spor majhne vrednosti – dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predlagateljice, da gre v obravnavani zadevi za gospodarski spor; pravno razmerje med strankama spora namreč izvira iz najemne pogodbe za poslovni prostor, ki jo je (po lastnih navedbah) sklenila toženka kot podjetnica. Po drugem odstavku 2. člena ZPSPP pa je poslovni prostor namenjen opravljanju poslovne dejavnosti.
Ali je delničar, ki vrne prepovedano plačilo in to zadostuje za poplačilo dolga, zaradi katerega je bila razdelitev likvidacijske mase nedopustna, s tem neupravičeno prikrajšan v višini, ki presega njegov sorazmerni delež v osnovnem kapitalu družbe v likvidaciji, preostali delničarji, ki so v celoti zadržali prepovedana plačila, pa v tej višini skupaj neupravičeno obogateni?
ZEKom člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 144. ZUS-1 člen 74, 74/3, 76.
pritožba – opravljena glavna obravnava sodišča prve stopnje - obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja – goli bitni tok - samostojni širokopasovni dostop – operaterski dostop z bitnim tokom – pogojevanje z naročniškim razmerjem za PSTN oziroma ISDN priključek – predlog za opravo glavne obravnave – postopek analize upoštevanega trga – izvajanje nadzora nad regulatorno odločbo – izrecna ali posredna (implicitna) naložitev obveznosti
Ker tožeči stranki z regulatorno odločbo tožene stranke obveznost zagotavljanja golega bitnega toka ni bila naložena, je tožena stranka v izpodbijani odločbi nezakonito ugotovila, da je tožeča stranka kršila obveznost enakega obravnavanja po 3. točki regulatorne odločbe, ker bitnega toka ni zagotavljala na način, ki ni zahteval hkratnega obstoja naročniškega razmerja za PSTN/ISDN priključek. Tožena stranka tako ni imela podlage za sprejem naloženih ukrepov za odpravo nepravilnosti po drugem odstavku 144. člena ZEKom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijano nadzorstveno odločbo tožene stranke utemeljeno razveljavilo.
Zemljišče, ki je bilo glede na zaplembno odločbo ob zaplembi kmetijsko in za katerega revidenta nista dokazala, da je bilo tedaj v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo, namembnosti pa mu ni spremenil niti predpis, na podlagi katerega je bila izdana odločba o podržavljenju, se vrednoti kot kmetijsko zemljišče.