ZPP člen 335, 335-1, 335-2, 343, 343/3, 343/4, 350, 350/1.
pritožba – pravni interes za pritožbo – razlaga pritožbene izjave o obsegu izpodbijanja – zahteva za varstvo zakonitosti
Če pritožnik ob navedbi izpodbijane odločbe in nedvoumnih razlogih zoper del izpodbijane odločbe, v katerem ni uspel (kot v obravnavanem primeru), hkrati še natančneje opredeli del odločbe sodišča prve stopnje, ki ga izpodbija, pri tem pa individualizira tisti del izreka, v katerem je uspel, to pomeni, da pritožba ni dovoljena zaradi pomanjkanja pravnega interesa le proti delu odločbe, v katerem je pritožnik uspel (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Razrešitev poslovodnega organa družbe je statusno pravno vprašanje, zato pravilnost in zakonitost razrešitve ni predmet delovnega spora pred delovnim sodiščem.
Tožnik, ki je bil upravičen do plače po svoji pogodbi, je sam odrejal, da se mu izplačuje nižja plača. Ta odreditev se lahko šteje kot izjava dolžnici (toženi stranki), da izplačila dela plače ne bo zahteval, in tudi v poslovnih knjigah izplačevanje nižje plače (kot dolg do tožnika) ni bilo izkazano. Iz izvedenih dokazov ni razvidno, da bi bila tožnikova odpoved delu plače kakorkoli pogojena in da bi bila dana s kakšnim zadržkom, nadzorni svet pa, čeprav je bil seznanjen o izplačevanju nižje plače, tudi ni sprejel nobenega sklepa v zvezi s tem.
najem - podnajemna pogodba – poslovna podlaga – odpoved terjatvi brez odmene – vrnitev preveč plačane najemnine – prezadolžena gospodarska družba – odpoved najemne pogodbe v stečaju
V situaciji, v kateri je bila tožeča stranka že prezadolžena, se odpoved terjatvi iz naslova preveč plačane najemnine (četudi je bila ta terjatev takrat še pogojna) brez odmene tožene stranke za odpoved terjatvi, izmika oceni o racionalnosti tovrstnega razpolaganja v breme njenega že tako (pre)skromnega premoženja, s tem pa tudi presoji o obstoju dopustne poslovne podlage.
Sporni stavek Aneksa št. 4, po katerem tožeča stranka nima pravice zahtevati vračila predplačila najemnine, sam zase ne razkriva poslovne podlage; tako kot je ta stavek zapisan, upoštevaje še časovni okvir in položaj tožeče stranke kot prezadolžene gospodarske družbe, pa izpostavlja potrebo po opredelitvi le-te. Ker naše obligacijsko pravo zapoveduje, da mora imeti vsaka pogodbena obveznost, da bi bila veljavna, podlago (razlog), ki je dopustna (arg. četrti odstavek 39. člena OZ), o tej pa v zvezi s spornim dogovorom izpodbijana sodba nima razlogov, zaenkrat ni možna presoja o vprašanju, ali je sporni dogovor veljaven.
Za veljavnost vročitve po 141. členu v zvezi s 142. členom ZPP ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju, ker se ob pravilni vročitvi šteje, da je bil seznanjen. Le če bi bilo vročevalcu znano, da tožnik ne bi mogel pravočasno sprejeti pisanja, pa bi kljub temu opravil vročitev, bi šlo za kršitev postopka. Ker pa tožnik ni niti zatrjeval na primer, da je bil odsoten ali da na tem naslovu ni prebival, tej vročitvi ni mogoče očitati nezakonitosti.
Tožnikovo finančno načrtovanje obsega poslovanja, prihodkov ter dobička iz obravnavanega podjema, ki mu ga zaradi nezgode pri delu ni uspelo izvesti, ni bilo realno (resno) in je zato njegov zahtevek za plačilo izgubljenega dobička iz tega naslova neutemeljen. Pri tem niti ni pomembno, ali je bila obravnavana pogodba o poslovnem sodelovanju, ki se je zaradi škodnega dogodka izjalovila, sklenjena navidezno in je bila zato posledično nična oziroma neobstoječa, kot je ugotovilo sodišče druge stopnje, ali pa je šlo le za nerealno poslovno in finančno načrtovanje. Ključno je namreč le-to, da tožnik ni izkazal (z zadostno stopnje verjetnosti), da bi načrtovani obseg poslovanja in posledično dobička tudi dejansko dosegel.
zaključek stečajnega postopka – prenehanje družbe brez pravnih naslednikov – sposobnost biti stranka
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi revizijsko sodišče. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala (in da nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije. Na podlagi 377. člena ZPP je zato revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – zagotovitev varnih delovnih razmer
V skladu z definicijo delovnega razmerja opravlja delavec delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. To pomeni, da je za organizacijo dela, vključno z nadzorom nad izvedbo organizacijskih navodil, odgovoren delodajalec. Z vidika zagotavljanja varnih delovnih pogojev tako ZDR (prvi odstavek 43. člena), kot Zakon o varnosti in zdravju pri delu (5. člen) delodajalcu še posebej nalagata aktivno vlogo.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – kaznovanje stranke v postopku
Stranka sme v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljati razloge, zaradi katerih je sodna odločba po njenem mnenju nezakonita, vendar pa mora to storiti na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča.
delovni invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalidnost in poslovni razlog – rok za odpoved – mnenje komisije po ZPIZ-1
Delodajalec je z razlogom za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti oziroma poslovnega razloga dokončno seznanjen šele ob vročitvi soglasja komisije, ki preveri pogoje za odpoved, ob tem pa predvsem tudi možnost druge zaposlitve; šele takrat lahko začne teči šestmesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Zaradi narave revizije, kot izrednega pravnega sredstva, morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera kršitev se zatrjuje), ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.
avtonomno materialno pravo – vsebina pogodbe – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – uporaba avtonomnega materialnega prava v pravdnem postopku – materialnopravni ugovori, ki temeljijo na pogodbi – trditveno breme – obseg trditvenega bremena za substanciranje ugovora ali zahtevka iz pogodbe
V okvir trditvenega bremena, če naj se uporabi avtonomno materialno pravo, sodijo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretni zahtevek ali obramba. Takšna zahteva glede trditvenega bremena izhaja iz narave avtonomnega materialnega prava. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, sodišče namreč ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. Ugotavljanje vsebine pogodbe ima tako značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – pravnomočna odločba - izbris iz evidence brezposelnih - ustavitev izplačila - preplačilo
Pravnomočna odločba, s katero je določeno obdobje, za katero je izplačevanje nadomestila ustavljeno, predstavlja podlago za izdajo odločbe o ugotovitvi, znesku in načinu povrnitve preplačila v skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZPIZ-1.
Za uspešno obrambo ne zadostuje zgolj možnost izjave o procesnem gradivu, pač pa mora prizadeta stranka vedeti, v kakšni smeri naj bi bilo procesno gradivo uporabljeno, da lahko postavi tudi lastne trditve in ponudi zanje dokaze. Temu služi zgoraj navedena določba 24. člena ZPOmK-1, ki terja opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka.
ZPP člen 344, 350, 371. OZ člen 179. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo z motorno žago - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - meje pritožbenega in revizijskega preizkusa - odgovor na pritožbo
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna na podlagi določb o objektivni odgovornosti. Taki presoji niti tožnik niti tožena stranka v pritožbenem postopku nista nasprotovala, zato sodišče druge stopnje utemeljeno ni presojalo odškodninske odgovornosti tožene stranke. Kolikor tožnik v reviziji napada odločitev o izključni odškodninski odgovornosti tožene stranke, dejansko izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, saj o tem pritožbeno sodišče utemeljeno ni odločalo. Ker je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, teh revizijskih navedb revizijsko sodišče zato ni moglo upoštevati.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 276. ZPP člen 70, 72.
odškodninska odgovornost zavoda - ponovna odmera pokojnine – pokojninska osnova - plačilo za delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dvom v nepristranskost drugostopenjskega sodnika
Ni bilo protipravno ravnanje tožene stranke, ki je pri odmeri pokojnine upoštevala ob odmeri veljavne predpise (ki so se kasneje res spremenili, kar pa na tožnikove pravice ne more vplivati). V spornem obdobju se je v pokojninsko osnovo vštela le plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, ki se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih šteje kot posebni delovni pogoj. Delo, ki ga je tožnik opravil preko polnega delovnega časa, se po predpisih o delovnih razmerjih ni štelo kot posebni delovni pogoj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – vplivna stranka
Tožeča stranka drugi tehtni razlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje s stališčem, da je tožena stranka v svojem domačem okolju zelo vplivna, kar naj bi onemogočalo objektivno sojenje v predmetni zadevi. Takšno stališče je do te mere splošno in nekonkretizirano, da mu ni mogoče pripisati značaja tehtnega razloga.
gradbena pogodba - odgovornost za stvarne napake – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – privolitev v odpravo napak
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (15. 10. 1993) po izteku enoletnega roka od obvestila o ugotovljenih napakah (21. 8. 1991), sta sodišči nižjih stopenj pravilno presodili, da je tožeča stranka izgubila materialno upravičenje za uveljavljanje tožbenega zahtevka (prvi odstavek 616. člena ZOR).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pogojna odpoved - rok za odpoved – vrnitev na delo – vzpostavitev delovnega razmerja
Pri odločitvi o zakonitosti odpovedi ni mogoče spregledati utemeljenih revizijskih navedb v zvezi z vprašanjem, ali je tožena stranka v času odpovedi iz poslovnega razloga s tožnikom že vzpostavila pravno relevantno razmerje – v tem primeru delovno razmerje - po zadnji pred tem pravnomočni sodni odločbi o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ali na neki drugi podlagi. Še toliko bolj, ker iz te odločbe ne izhaja ugotovitev o obstoju delovnega razmerja niti dolžnost delodajalca, da tožnika pozove nazaj na delo. To in šele kasnejša prijava v zavarovanje so lahko pomembni pri opredelitvi tožnikovega statusa v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ali je bil takrat že v delovnem razmerju s toženo stranko in ali mu je ta že lahko (ponovno) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Če določeno razmerje sploh ne obstaja ali še ne obstaja (ker ni ponovno vzpostavljeno), ga namreč že pojmovno (še) ni mogoče „odpovedati.“
ZPP člen 229. ZDR člen 82, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - utemeljenost odpovednega razloga - dokazno breme - sposobnost biti priča
Tožnik s tem, ko je v očitanih dneh odšel na fitness, v trgovino po nakup nujnih živil in na obisk k staršem, ni kršil prejetih navodil o ravnanju v času bolniške odsotnosti.
Pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga je bilo sodišče dolžno upoštevati vse ugotovljene okoliščine, ki bi tožnika lahko razbremenile storitve očitanih mu kršitev, in v tem okviru tudi okoliščine, za katere tožena stranka ob podaji odpovedi ni vedela.