predlog za dopustitev revizije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. Predlagatelj namreč ni izkazal obstoja zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident s svojimi pavšalnimi navedbami zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
dopuščena revizija – zmotna uporaba materialnega prava – konkretizacija revizijskih razlogov – obseg dopustitve revizije - zavrnitev revizije
Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, v primeru dopuščene revizije pa tudi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Na revizijski stopnji sojenja torej ni preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, prav tako pa morajo biti vse revizijsko zatrjevane kršitve (materialnega in procesnega prava) dovolj konkretizirane in v primeru dopuščene revizije tudi skladne z obsegom dopustitve, da jih revizijsko sodišče sme preizkusiti.
dovoljenost revizije – obresti od vrnjenih zamudnih obresti - trditveno in dokazno breme - vrednost spornega predmeta ni izkazana
Trditveno in dokazno breme je tudi v primeru vrednostnega razloga za dovoljenost revizije na strani revidenta, zato revizijsko sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kakšna je sporna vrednost, razen kolikor lahko že z vpogledom v sodni spis ugotovi, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta očitno presega mejni znesek 20.000 EUR.
predlog za dopustitev revizije – spreminjanje dejanske podlage v predlogu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pravni vprašanji, ki ju v predlogu zastavlja tožnik, se nanašata na odločitev o zavrženju pritožbe, vročene sodišču po faksu. Pri obeh vprašanjih tožnik izhaja iz predpostavke, da je prišlo do napake v delovanju faksa sodišča. S tem nedovoljeno širi trditveno podlago: v pritožbi, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, ni zatrjeval, da bi bil v okvari faks sodišča, na kar se je oprlo tudi pritožbeno sodišče, ko je upoštevalo, da tožnik ni ne trdil in ne dokazal napake v delovanju faksa sodišča. V predlogu zastavljeni vprašanji se torej nanašata na drugačno dejansko podlago od tiste, na kateri temelji odločitev pritožbenega sodišča.
Revizija se dopusti glede razlage določbe 3. b točke prvega odstavka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-95/1) tožeče stranke.
URS člen 22. ZPP člen 13, 202, 286, 286b, 319, 339, 339/2, 339/2-8, 371, 371/1. ZUP člen 49, 139. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPod člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
enako varstvo pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave – udeležba drugih oseb v pravdi – intervencija – obvestitev drugega o pravdi – pravnomočnost – subjektivne meje pravnomočnosti – širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti – predhodno vprašanje – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – vezanost na upravni akt – lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – odsotnost trditev o odločilnih dejstvih – revizija – obseg revizijskega preizkusa
V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes) je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jih je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena.
Nemožnost sodelovanja prizadete osebe v predhodnem postopku pa ne pomeni, da zaključki sodišča v kontradiktorni pravdi ne morejo sovpadati z ugotovitvami upravnega organa iz predhodnega (nekontradiktornega) postopka. Zgolj na takšni okoliščini ni mogoče utemeljiti kršitve strankine pravice do izjave (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP); njena presoja je kompleksnejša in odvisna tudi od okoliščin konkretnega primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005749
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 183, 183/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – zakonski znaki kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja
Za dokazne predloge strank se zahteva bistveno manj kot gotovost in več kot golo zatrjevanje.
Kaznivo dejanje, pri katerem gre za ponavljajočo se dejavnost v določenem časovnem obdobju (ne glede na to, ali gre za enovito, nadaljevano ali kolektivno dejanje), je storjeno, ko je storjeno zadnje dejanje (oziroma opustitev), ki sodi v sestavo kaznivega dejanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – avtošola – ukinitev enote - lahkomiselnost delodajalca
„Lahkomiselnost“ delodajalca oziroma njegova nerealna pričakovanja glede poslovanja dela njegove družbe ne predstavljata pravno upoštevne izjeme pri odpovedi iz poslovnega razloga.
Materialnopravni pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni le ugotovitev hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z naklepom ali iz hude malomarnosti, temveč tudi, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Samovoljno ravnanje, ki neposredno privede ali bi lahko privedlo do povzročitve škode, in pri katerem delavec vztraja kljub očitno tehtnemu opozorilu sodelavca, da se tako ne dela, ima vse elemente naklepa.
Sodišče druge stopnje je zmotno štelo, da je glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja bistveno, da na tožnikovi strani v zvezi z mesnimi izdelki, odvrženimi v konfiskat, ni bil ugotovljen prisvojitveni namen. Ob namerno povzročeni škodi, ko za takšno ravnanje tožnik niti ni hotel pojasniti subjektivnega motiva, je bila tožena stranka le še v dodatni negotovosti. Ob upoštevanju z vidika varstva potrošnikov občutljivo prehrambeno proizvodnjo, s katero se ukvarja toženka, je pogoj za kakršnokoli sodelovanje v proizvodnem procesu ta, da delavec utemeljeno uživa vsaj osnovno zaupanje v njegovo korektno delo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - nepremoženjska škoda – višina odškodnine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – invalidnost - zlom obeh koželjnic
Pojmov invalidnosti oziroma procenta invalidnosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti ni mogoče enačiti, vendar iz jasnih dokaznih zaključkov sodišč druge in prve stopnje (v skladu z izvedenskim mnenjem) izhaja, da ni prišlo le do 50 % skupne invalidnosti tožnika, temveč izrecne ocene, da je bila v istem procentu zmanjšana tudi splošna življenjska aktivnost tožnika.
ZDR člen 48, 88, 90, 116, 204. ZPIZ-1 člen 101 - 103. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – ponudba pogodbe pri drugem delodajalcu – obseg sodnega varstva – rok za odpoved – sporazum z drugim delodajalcem
Delavec, ki je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti sprejel ponudbo nove ustrezne pogodbe pri drugem delodajalcu, uživa polno sodno varstvo iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, kar vključuje izpodbijanje pravočasnosti podane odpovedi.
Kot trenutek seznanitve z razlogom za odpoved in začetek teka 30-dnevnega roka za odpoved se šteje datum sklenitve sporazuma med trenutnim delodajalcem in drugim delodajalcem o ponudbi sklenitve ustrezne zaposlitve tožnici. Navedena okoliščina predstavlja tudi nastanek razloga za odpoved in s tem začetek teka 6-mesečnega objektivnega roka za odpoved.
Zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od naknadno za nazaj priznanih zneskov pokojnine predstavlja premoženjski zahtevek v socialnem sporu, v katerem je na podlagi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP.
ZJU člen 12, 24, 194 – 196. ZObr člen 88, 100a. ZObr-D člen 30. ZDR člen 204. ZDSS-1 člen 42. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih člen 16.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - dodatek za delo v upravi - odločitev o pravici - uveljavljanje sodnega varstva
Tudi vojaške osebe se glede na določbe ZJU in ZObr-D obravnavajo kot uradniki, saj so bila tudi za pripadnike Slovenske vojske vzpostavljena pravila, ki so sicer veljala za uradnike v smislu določb ZJU, s specifično ureditvijo poimenovanja nazivov in določitvijo količnikov za določitev osnovne plače.
ZZVZZ člen 81. ZDR člen 169. ZPP člen 287. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost - ugotavljanje delazmožnosti - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prizadevanje revidentke za to, da bi moralo sodišče raziskovati celovito zdravstveno stanje stranskega intervenienta je nesprejemljivo, saj za presojo zakonitosti izpodbijanih odločb ni odločilno splošno zdravstveno stanje zavarovanca, temveč konkretna bolezen ali bolezensko stanje, ki zaradi svoje narave oziroma intenzivnosti zahteva presojo o začasni nezmožnosti za delo in s katero je osebni oziroma imenovani zdravnik seznanjen. Predlagani dokaz tožnice je sodišče torej utemeljeno zavrnilo iz razloga, ker se s tem dokazom se ne bi ugotavljalo dejstvo, ki bi bilo pomembno za odločitev.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116. ZPIZ-1 člen 8, 101, 102, 262.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje pogodbe o poslovnem sodelovanju – varstvo invalida – dokončnost odločbe o invalidnosti
Ker je odločba o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti in o priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto z ustreznimi omejitvami postala dokončna šele dne 16. 4. 2008, delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18. 1. 2008 ni bil dolžan upoštevati varstva po prvem in drugem odstavku 116. člena ZDR.
O priznanju pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožnika, kot tudi o njeni odmeri in izplačevanju je bilo odločeno z odločbo tožene stranke z dne 6. 8. 1986. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna, kot taka pa zavezuje tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki velja vse dotlej, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena na zakonit način.
Tožena stranka z izpodbijanima odločbama ni odločila le o (ne)izplačevanju sorazmernega dela invalidske pokojnine. V izreku odločbe z dne 24. 11. 2006 (potrjene z dokončno odločbo z dne 4. 9. 2007) je izrecno navedeno oziroma odločeno, da se s to odločbo nadomesti pravnomočna odločba z dne 6. 8. 1986. S tem je z izpodbijano odločbo izven pravnih sredstev, določenih z zakonom, torej brez pravne podlage, posegla tudi v pravnomočno odločitev o pravici (priznanje I. kategorije invalidnosti in pravice do delne pokojnine, vključno z odločitvijo o njeni višini in datumom začetka izplačevanja).