ZPPSL člen 117, 117/2, 117/3, 118, 125.ZOR člen 336.
stečajni postopek - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - način izpolnitve terjatve - pobot - pravno mnenje
Pobotanje je bilo zaključno dejanje v sklopu večjega števila dejanj, ki so pomenila pravno celoto, ki je ali naj bi ustvarila položaj, ki bi omogočil pobotanje. Samo s tega vidika bi bilo možno izpodbijati tudi pobotanje, vendar samo v zvezi s drugimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika (samo njegova pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja), za katera bi bilo ugotovljeno, da so omogočila pobotanje in s tem tudi učinkovala na zmanjšanje stečajne mase. V postopku pa je bil pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da druga s tožbo izpodbijana pravna dejanja stečajnega dolžnika nimajo pravnega učinka na stečajno maso. To pomeni, da zaradi njih ni prišlo do zmanjšanja stečajne mase, s tem pa tudi ne do oškodovanja upnikov. Takšna odločitev tudi ni bila izpodbijana z revizijo. Čim pa je tako, pobota kot samostojnega pravnega dejanja, ni mogoče izpodbijati (glej tudi pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 22.6.1995 - Pravna mnenja I/1995, stran 16).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21436
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 335, 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2.KZ člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek nasprotuje sam sebi - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zaslišanje priče - goljufija - neprimeren poskus - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če obstaja nasprotje med pravno relevantnimi dejstvi. To nasprotje je podano predvsem takrat, kadar se dejstva, ki tvorijo dejanski temelj sodbe, medsebojno izključujejo.
Če obramba v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršilo obsojenčevo pravico obrambe, mora v vseh pravnih sredstvih, ki jih vlaga zoper odločitev o zavrnitvi dokazov, s konkretnimi navedbami izpodbijati utemeljitev sodišča glede nepotrebnosti izvedbe takšnega dokaza in verjetno izkazati njegovo pravno relevantnost.
nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen
Iz določbe 1. odstavka 150. člena ZKP sledi, da izvajanje posebnih ukrepov vključuje položaj, v katerem so s kriminalno dejavnostjo osebe, zoper katero so ukrepi odrejeni, povezane tudi druge osebe. V primerih odkritja teh drugih oseb in kaznivih dejanj, ki so jih storile, se na navedeni način zbrani podatki in dokazi lahko uporabijo v kazenskem postopku, ki teče zoper njih.
URS člen 29, 29-4.ZKP člen 420, 420/2, 395, 395/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Nestrinjanje z dokazno oceno v izpodbijanih sodbah pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščina, da je sodnica, ki je najprej vodila ta pravdni postopek, prenehala opravljati sodniško službo in postala družbenica v odvetniški družbi obeh odvetnikov, ki zastopata toženko, ne predstavlja nobenega od razlogov iz 67. člena ZPP.
neupravičena pridobitev - kondikcija - znižanje odškodnine na revizijski stopnji - vrnitev preveč plačane odškodnine zavarovalnici - pravno mnenje
Zaradi znižanja odškodnine na revizijski stopnji je naknadno odpadla pravna podlaga za del že plačane odškodnine. Pomemben je čas plačila. Takrat je bil utemeljeno izplačan tudi sporni del odškodnine. Zato ne gre za izjemo, ko ni mogoče zahtevati vrnitve neupravičeno pridobljenega.
Nična je po prvem odstavku 103. člena ZOR med tožencema sklenjena pogodba, ker sta oba vedela za nedopustnost sklenitve posla, ker sta ravnala v slabi veri, nista upoštevala načela vestnosti in poštenja:
ker sta pogodbo sklenila še zato, da bi z njo izigrala tožnika, (kar kaže še na ničnostni razlog iz drugega odstavka 53. člena ZOR).
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - starost oškodovanca
Po oceni revizijskega sodišča je nekaj višja odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot jo je priznalo sodišče druge stopnje utemeljena zaradi tega, ker je bil tožnik trajno prizadet v starosti komaj 28 let, in ker bo zaradi ugotovljenih posledic težje opravljal vrsto opravil na posestvu.
Za izdajo dopolnilne odločbe ni bilo podlage, saj je bilo s prejšnjo odločbo odločeno o tistem delu nepremičnine, ki je v uporabi ustrezne institucije, to je o tistem delu, o katerem je bilo ponovno odločeno z dopolnilno odločbo. Zato je dopolnilna odločba že zaradi tega nezakonita.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti po ZUS podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe, ki se s tožbo izpodbija (1. odstavek 26. člena ZUS). Da v obravnavanem primeru tožba ni vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe tožene stranke, izhaja iz podatkov spisov.
Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti po ZUS podana za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožba je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe, ki se s tožbo izpodbija (1. odstavek 26. člena ZUS). Da v obravnavanem primeru tožba ni vložena v roku 30 dni od vročitve odločbe tožene stranke, izhaja iz podatkov spisov.
stvarna pristojnost - akt, ki ureja posamična razmerja
Čeprav izpodbijani akt tožene stranke določa položajne oznake zaposlenih na posameznih delovnih mestih, je ta ureditev splošna in abstraktna, saj velja oz. bo veljala ne glede na to, kdo je oz. bo razporejen na določeno delovno mesto, opredeljeno v izpodbijanem aktu. Zato ne odloča o konkretnem posamičnem razmerju in z vidika stvarne pristojnosti upravnega sodišča, ne gre za akt v smislu določbe 4. odstavka 1. člena ZUS.
Subsidiarno sodno varstvo po tretjem odstavku 1. člena, v zvezi s prvim odstavkom 62. člena ZUS je dovoljeno samo v primerih, ko ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zoper procesni sklep ni dovoljena pritožba, sodno varstvo zoper ta sklep pa je zagotovljeno v upravnem sporu zoper dokončno odločbo, s katero bo v upravnem postopku odločeno o glavni stvari.
ZUN člen 46, 46/2, 46/3.ZUP člen 274, 274/2. ZUS člen 72, 72/3.
določitev funkcionalnega zemljišča
Sodišče se mora pri presoji zakonitosti odločbe, s katero je pristojni organ odpravil odločbo po nadzorstveni pravici, omejiti le na presojo izpolnjenosti pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.