dopustnost izpodbijanja akta Računskega sodišča RS, izdanega po 26. členu Zakona o računskem sodišču
Aktov Računskega sodišča RS, izdanih pri izvrševanju revizijskih pristojnosti, ni dopustno izpodbijati pred sodišči, niti pred drugimi državnimi organi. Ker je v obravnavanem primeru s tožbo izpodbijan nalog Računskega sodišča, izdan po 26. členu ZRačS, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo tožbo na podlagi 1. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
začasna odredba - prepoved uporabe cenika telekomunikacijskih storitev - neizkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode
Verjetnosti nastanka težko popravljive škode ni mogoče izkazati le s pavšalno oceno škode, ki bi nastala z izpadom prihodka zaradi stanja, ki je predmet ukrepanja tožene stranke.
Ker se predlagana začasna odredba ne nanaša na sporno pravno razmerje, kar pomeni, da potreba za začasno ureditev stanja ni niti verjetno izkazana, ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
Kadar gre za ukrep urbanističnega inšpektorja, glede na 73. člen ZUN, če je investitor znan, ni pravno utemeljen ugovor, da je lahko pasivno legitimiran le lastnik zemljišča.
Ker tožnik ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje niti v roku treh mesecev od dneva zamude (in hkrati vložil pritožbe), vrnitve v prejšnje stanje, po prejemu sklepa o zavrženju prepozne pritožbe, ni bilo več mogoče predlagati; zato ga je bilo treba zavreči kot nedovoljenega.
ZUS člen 73. ZUP (1986) člen 125, 125/2.ZDRS člen 29.
stvarna legitimacija za vložitev zahteve za uvedbo upravnega postopka - ugotovitev državljanstva
Na podlagi drugega odstavka 125. člena ZUP (1986) pristojni organ odloči, če ugotovi, da ni pogojev za uvedbo upravnega postopka. Teh ni tudi v primeru, če sicer gre za upravno stvar, pa oseba, ki je dala zahtevo za uvedbo upravnega postopka, za njeno vložitev nima stvarne legitimacije, ker ne uveljavlja in ne varuje kakšne svoje pravice ali neposredne pravne koristi. V obravnavani zadevi je tožnik dal zahtevo za ugotovitev državljanstva za svoje pokojne prednike. Po 29. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) ima stvarno legitimacijo za vložitev zahteve za ugotovitev državljanstva oseba, na katero se ugotovitev nanaša, če pa vložnik zahteva ugotovitev državljanstva za drugo osebo, mora zahtevi priložiti njeno pisno privolitev, ali dokaz o tem, da ga zakon pooblašča za uporabo podatkov. Ker po podatkih upravnih spisov tožnik ni izkazal, da ga zakon pooblašča za uporabo podatkov o državljanstvu za pokojnega prednika, je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo odločitvi tožene stranke.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - sklep o prenehanju delovnega razmerja - vročanje s pritrditvijo na oglasno desko delodajalca - predmet spora - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Delavec ne more nositi posledic, če je delodajalec vročitev svoje sklepa opravil na nezakonit način, ne da bi pred tem sploh poskušal sklep osebno vročiti (po pošti ali na drug način, na primer po pooblaščencu za sprejem pisanj).
Tožena stranka ni prekinila delovnega razmerja s tožnikom zato, ker se tožnik na delo ni več javil, oziroma zato, ker svojega dela ni več opravljal ali mogel opravljati. Tožena stranka je sprejela odločitev o ukinitvi predstavništva. Na podlagi take odločitve je bil sprejet sklep, da je delo tožnika kot vodje predstavništva trajno nepotrebno in mu zato delovno razmerje preneha. Odločitev temelji na operativnih (organizacijskih) razlogih pri toženi stranki, torej na razlogih na njeni strani. Predmet spora je bilo zato lahko le odločanje o zakonitosti in pravilnosti takega sklepa. Čeprav bi tudi iz razlogov, ki jih navaja sodišče druge stopnje, lahko prišlo do prenehanja delovnega razmerja, bi odločitev tožene stranke v takem primeru morala temeljiti na drugi pravni podlagi in tej podlagi ustrezno izvedenem postopku.
ZTPDR člen 61, 61/4. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 41/1.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
ZTPDR v četrtem odstavku 61. člena izrecno določa, da zasebni delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti pri njem zaposlenih delavcev v skladu s postopkom, določenim s kolektivno pogodbo. Z zakonom je torej določeno, da disciplinski postopek pri zasebnih delodajalcih poteka po postopku, ki ga ureja kolektivna pogodba. Le če kolektivna pogodba tega postopka ne bi uredila, bi prišla v poštev - pa še v tem primeru le smiselna - uporaba pravil disciplinskega postopka po ZTPDR. V 41. členu Kolektivne pogodbe je določen postopek za uvedbo in izvedbo ugotavljanja disciplinske odgovornosti delavca za kršitev delovnih obveznosti. Z njim so določena procesna pravila in temeljna postopkovna načela (načelo zakonitosti, načelo pravice do obrambe, materialne resnice, pisnosti, pravica do pritožbe, načelo dokončnosti), ki so jamstvo za zakonitost postopka. Gre sicer za drugačen (predvsem nekoliko poenostavljen) postopek, ne pa tudi za nižanje postopkovnih pravic delavcev v disciplinskem postopku.
Kadar vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen predpisan pogoj.
delovno razmerje pri delodajalcu - materialna odgovornost delodajalca - povrnitev škode delavcu - dokazno breme
Po določbi 73. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja mora delodajalec delavcu nastalo škodo povrniti po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. Ker revident ni niti navajal niti dokazoval, da dopusta ni mogel izkoristiti po krivdi tožene stranke, sta sodišči utemeljeno zavrnili ta del njegovega zahtevka, saj zanj ni bilo pravne podlage.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zavarovalni zastopnik
Pri prenehanju delovnega razmerja iz razloga po 6. točki 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih je pravno odločilno, da je bil delavec odsoten zaporedoma pet delovnih dni in da njegov izostanek ni bil upravičen. Delavčeva odsotnost z dela je torej bistvena sestavina te abstraktne norme. Ugotovitev odsotnosti in pravna presoja o upravičenosti oziroma neupravičenosti je možna le v primeru, če je prisotnost (ali dosegljivost) delavca določena kot obveznost in če so predpisane sankcije za njeno neizpolnitev.
URS člen 25. ZPP (1977) člen 5, 260, 302, 302/2, 354, 354/2-7.
prenehanje delovnega razmerja - kršitev načela kontradiktornosti - sodni postopek - pravica do izjave - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Element pravice do izjave iz 5. člena ZPP-77 ni samo pravica stranke da navaja dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, temveč tudi njena pravica, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. To pomeni, da mora sodišče v postopku zagotoviti stranki, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja pričam oziroma izvedencu. Zato ne zadošča, če se stranki omogoči izjava o dokazih nasprotne stranke, pač pa ji mora biti zagotovljena tudi možnost izjave o izvedbi dokazov nasprotne stranke.
pravica do starostne pokojnine - pravno upoštevana zavarovalna doba - zavarovalna doba, dosežena na območju nekdanje SFRJ - vštevanje v pokojninsko dobo
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l.RS št.12/92 - 54/98 -ZPIZ) v členu 203 do vključno člena 207 taksativno našteva obdobja, ki se - poleg časa prebitega v zavarovanju po tem zakonu - vštevajo v pokojninsko dobo, na podlagi katere se pridobijo in urejajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker pokojninske dobe, dosežene na območju nekdanje SFRJ, niti ta zakon, niti prej veljavni ZTPIZ, ne uvršča med obdobja, ki bi bila pravno upoštevana kot zavarovalna doba po prvem odstavku 202. člena ZPIZ, za priznanje uveljavljene pravice do starostne pokojnine tožnice, ne obstaja zakonita podlaga (39.čl.).
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski postopek - meje preizkusa sodbe prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vprašanje, ali je imel organ, ki je odločal o ugovoru v disciplinskem postopku, mandat za odločanje, oziroma je bil imenovan ali izvoljen v skladu s predpisi, je tudi v disciplinskem postopku lahko bistveno vprašanje, na katerega bi pritožbeno sodišče, glede na to, da je bilo navajano v pritožbi, moralo odgovoriti in ta del pritožbe preizkusiti.
delavec s posebnimi pooblastili - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - pristojnost poslovodnega organa
V spornem primeru ni bil predviden poseben postopek in bi lahko v.d. direktorja tožene stranke, kot pristojen organ, brez posebnosti razrešil revidenta kot delavca s posebnimi pooblastili. Vendar odločitev za razrešitev ne bi smela biti samovoljna in samo posledica dejstva, da je bil organ imenovan za v.d. direktorja, ampak bi to moral storiti ali v sporazumu z revidentom ali pa iz ugotovljenih razlogov iz pogodbe o zaposlitvi.
Po določbi prvega odstavka 382. člena ZPP-77 lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Revizija vložena po roku, določenem v zakonu, ni dovoljena. Za vsebinsko obravnavo revizije zato ni izpolnjen zahtevan pogoj.
razrešitev direktorja - lastninsko preoblikovanje podjetja - sestava upravnega odbora
Za družbe v družbeni lastnini iz 2. odstavka 578. člena ZGD se tudi po uveljavitvi tega zakona še nadalje uporabljajo določbe ZPod, s katerim so urejena vprašanja organiziranost in poslovanja.
Brez predhodne spremembe statuta o načinu volitev in trajanju mandata članu upravnega odbora, sklepa skupščine o podaljšanju mandata članu, ki ga ona ni izvolila, ni mogoče upoštevati.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2.ZOR člen 60, 60/1, 65, 65/1.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napake volje
Grožnja, ki po prvem odstavku 60. člena ZOR, lahko vpliva na napako volje, je le taka grožnja, ki je nedopustna in ki pri drugi stranki povzroči utemeljen strah, zaradi katerega sklene pogodbo, ki jo sicer ne bi sklenila. Omenjanje možnosti uvedbe kazenskega in disciplinskega postopka zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ne pomeni nedopustne grožnje. Dejstvo, da kazenska ovadba kasneje ni bila vložena, samo po sebi ne kaže na prevaro (prvi odstavek 65.
člena ZOR). Kot prevare - povzročitve zmote z namenom, da se drugo stranko napelje k sklenitvi pogodbe - tudi ni mogoče šteti omenjanja prekinitve delovnega razmerja kot rešitve, ki bi pomenila ohranitev ugleda delodajalca.
Tožnik je s podpisom izjave o prenehanju delovnega razmerja - da bi se izognil posledicam ugotavljanja odgovornosti za očitane nepravilnosti - hotel doseči prav to. Dejstva, da si je kasneje premislil, na veljavnost sporazuma ne vpliva. Pomembna je ugotovitev, da se je želja, da preneha z delom pri toženi stranki, ki jo je tožnik izrazil s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ujemala z njegovo takratno pravo voljo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Na podlagi dejanske ugotovitve, da je bila tožnica z dela neupravičeno odsotna le štiri delovne dni zaporedoma, je pravilna presoja sodišča, da ni podan pogoj za prenehanje delovnega razmerja na podlagi 5. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR), po katerem lahko delavcu delovno razmerje preneha, če je neupravičeno odsoten z dela pet delovnih dni zaporedoma.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - stranske terjatve - kapitalizirane zamudne obresti - odločitev o stroških pravdnega postopka - zavrženje revizije - pritožba - nova dejstva in dokazi v pritožbi - nova dejstva in dokazi v reviziji - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - pravica do povračila škode - pogodbena škoda
Drugostopenjsko sodišče pritožbenih trditev ni upoštevalo, ker tožeča stranka ni niti zatrjevala, da trditev ni mogla postaviti do konca glavne obravnave na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče je določbe pravdnega postopka v zvezi z navajanjem novih dejstev in predložitvijo novih dokazov uporabilo pravilno (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zatrjevana dejstva tako niso postala del dejanske podlage drugostopenjske sodbe.
Podobne trditve kot v pritožbi postavlja tožeča stranka sedaj v reviziji. Te trditve pa so s stališča revizijskega postopka nove prav zato, ker niso postala del dejanske podlage pritožbene sodbe in jih zato revizijsko sodišče ne sme upoštevati (372. člen ZPP).