kazniva dejanja zoper pravni promet - overitev lažne vsebine
Razlaga, da je obsojenka pri registraciji osebnega avtomobila le posodila svoje osebne podatke, ni sprejemljiva glede na to, da je podpisala račun, prav tako zapisnik o tehničnem pregledu avtomobila, na podlagi teh listin, katerih vsebina ni bila resnična, pa ji je bilo izdano prometno dovoljenje, ki je izkazovalo njeno lastništvo avtomobila, pri čemer se je pri registraciji izkazala celo s svojo osebno izkaznico. Zato zgolj dejstvo, da je bil soobsojeni tedaj navzoč in naj bi fizično predal ponarejene listine, ni odločilno za oceno obsojenkinega ravnanja v smislu kaznivega dejanja po 1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS06986
ZOR člen 12, 122, 454, 540.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 348, 348/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - možnost obravnavanja pred sodiščem - ugovor neizpolnjene pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - opustitev vročitve - pravilo sočasne izpolnitve - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - izročitev nepremičnine v posest - pridržek lastninske pravice na nepremičnini - vpogled v spis - pomanjkljivosti drugostopenjske sodbe
Pogodbeni stranki sta se sami dogovorili, da bo kupec nastopil posest nepremičnine šele po plačilu dela kupnine, prenos lastninske pravice pa bo mogoč šele po izpolnitvi vseh pogodbenih obveznosti in ob predložitvi potrdila o plačilu celotne kupnine. Tak dogovor je v okviru svobodnega urejanja obligacijskih razmerij dovoljen in ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi ali moralo.
Po spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 59/96) - črtanje 62. člena in sprememba 63. člena - ni več alternativne možnosti, da lahko investitor sam opravlja strokovni nadzor. Tak nadzor mora zagotoviti s tem, da ga s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu.
Tožena stranka ima prav, ko trdi, da je sklenila s tožečo stranko le pogodbo o posredovanju, ki je pojmovno opredeljena v 813. členu ZOR. Prav tako ima prav, da ni imela niti od kupca niti od prodajalca pisnega pooblastila za sprejem izpolnitve obveznosti iz pogodbe. Tudi obe sodišči sta ugotovili, da je temu tako. Vendar pa sta tudi ugotovili, da je tožena stranka kljub temu, da pooblastila za to ni imela, delno izpolnitev vseeno sprejela. To pomeni, da ravno tožena stranka, ki se ukvarja s posredovanjem kot s svojo pridobitno dejavnostjo, ni spoštovala določbe 815. člena ZOR, na katero se v reviziji izrecno sklicuje.
ZPP (1977) člen 7, 7/2, 219, 496a. ZTLR člen 24, 25, 26.ZGJS člen 76, 76/1. ZPN (1976) člen 7, 7/1.ZSZ(1984) člen 15, 15/2.
preizkus pravilne ocene vrednosti spornega predmeta - pritožba - navajanje novih dejstev v pritožbi - izvajanje novih dokazov - trditveno in dokazno breme - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - stavbno zemljišče in stavba - avtobusna postaja - pridobitev pravice uporabe - deklaratorna narava vpisa pravice uporabe v zemljiški knjigi - gradnja na tujem zemljišču
Pritožbeno sodišče ne sme po uradni dolžnosti odločiti, da je treba izvesti nove dokaze zaradi ugotovitve novih dejstev, relevantnih za odločitev po določbah zakona, prvič omenjenega v pritožbi, katerih glede na ugovore proti tožbenemu zahtevku v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo treba ugotavljati.
Pravna pravila o gradnji na tujem zemljišču urejajo samo pridobitev lastninske pravice, ne pa tudi pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Zato tožeča stranka na njihovi podlagi na spornem zemljišču ni mogla pridobiti pravice uporabe. Pravno zmotno je tudi odločanje, ki temelji na predpostavki, da sta lastninska pravica in pravica uporabe na družbeni lastnini tako podobni, da lahko imetnik pravice uporabe na stvari v družbeni lastnini uveljavlja na isti stvari tudi lastninsko pravico sklicujoč se na institute, ki urejajo pridobivanje lastninske pravice izven predpisov o lastninjenju družbene lastnine.
Ker tožeča stranka (delničar banke) ni bila predlagateljica ugotavljanja pogojev za uvedbo stečaja nad njo (banko), na podlagi določbe 4. odstavka 23. člena ZPSSLBH ni bila upravičena do pritožbe zoper odločbo guvernerja Banke Slovenije.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 329, 329/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe glede vsebine listin in samimi listinami - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bilo ocenjeno, da dokaz ni pomemben za pravilno odločitev (2. odstavek 329. člena ZKP), saj ni verjetno, da bo izključil oziroma potrdil obstoj pravno pomembnih dejstev, z njegovo zavrnitvijo ni bila storjena kršitev pravice do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist (3. alinea 29. člena URS).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
S tem ko zagovornik navaja, da ni dokazano, da naj bi obsojenec poslal dopis v vednost tudi M.B.-ju, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov ampak le tiste, za katere ugotovi, da so pomembni zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni -izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Zgolj zavračanje izvedenskega mnenja in posplošeno zatrjevanje, da mora biti podana možnost preverjanja tega mnenja s pritegnitvijo drugega izvedenca, ni podlaga, ki bi narekovala ugoditev takemu dokaznemu predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21626
KZ člen 217, 217/1, 9, 10, 10/1.URS člen 29, 29-3.ZKP člen 307, 307/3, 420, 420/2, 18, 18/1.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - čas storitve kaznivega dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov
Neposredni stik storilca z oškodovanci ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ.
S tem ko obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja povsem druga dejstva, ki naj bi se ugotavljala z izvedencem, kot je navajal med sojenjem na prvi stopnji, to pomeni vsebinsko spremembo dokaznega predloga. V takem primeru pa ne gre več za uveljavljanje kršitev pravic obrambe iz 3. alineje 29. člena URS, ker sodišče tega dokaza ni izvedlo, ampak za izpodbijanje pravnomočno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnilo zagovornikovo pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora, navedlo, da je potrebno razloge sklepa sodišča prve stopnje, da je premoženjsko stanje obtoženca dobro ne glede na njegovo nezaposlenost, ocenjevati z vidika njegove sposobnosti priti do sredstev za preživljanje. Zato ni mogoče sprejeti stališča o obstoju precejšnjega nasprotja med navedbami v obtožnici, da je bil obtoženec brez redne zaposlitve in tako brez finančnih sredstev, kar bi mu onemogočalo vrnitev dolga, in med ugotovitvami napadenega pravnomočnega sklepa glede premoženjskih razmer obtoženca.
razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja zakonca - nepreskrbljenost kot pravni standard
Prejemanje pokojnine in invalidnine, občasni zaslužki in že v izvršbi izterjevana terjatev do tožnice v višini 7,125.000 SIT so okoliščine na podlagi katerih sta nižji sodišči pravilno sklepali, da pri tožencu ne gre za nepreskrbljenost kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Z navedbo, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno ocenili izvedene dokaze, vložnik ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Primernosti izrečene kazenske sankcije, če je ta izrečena v okvirih, kot jih za posamezno kaznivo dejanje določa KZ, ni mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti, saj je to zgolj pritožbeni razlog (4. točka 370. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Z navedbami, od kod obsojencu znesek, ki mu je bil zasežen, o izvoru listka s telefonsko številko enega od oškodovancev, o verodostojnosti izvedenskega mnenja ter o uporabnosti orodja, zaseženega obsojencu, zagovornica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Primernosti izrečene kazenske sankcije, ki je izrečena v okviru razpona, ki ga za posamezno kaznivo dejanje določa KZ, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati, saj je to zgolj pritožbeni razlog (4. točka 370. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - izločitev sodnika - predsednica razpravljujočega senata kot sodnica poročevalka v izvenobravnavnem senatu - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je v izvenobravnavnem senatu, ki je sprejel z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po vloženi obtožnici, kot poročevalka sodelovala sodnica, ki je obenem tudi predsednica razpravljujočega senata, zanjo ni podan izločitveni razlog iz 4. točke 39. člena ZKP.
Kdo (od oseb, ki so v prvem odstavku 24. člena CZ navedene kot carinski zavezanec) je v posameznem primeru oseba, ki je odgovorna za plačilo carine, izhaja iz vložene carinske deklaracije.
odškodnina zaradi rušenja črne gradnje lastninska pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Tožnica je gradila brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja na zemljišču, ki je bilo s prostorskimi akti opredeljeno kot nezazidljivo. To je razlog, zaradi katerega inšpekcija mora odrediti odstranitev objekta (73. člen ZUN). Tožnica s tožbo uveljavlja povračilo škode, ki ji je nastala z rušenjem in se sklicuje na cenitev gradbene vrednosti objekta. Ta škoda ni bila povzročena z nezakonitim ravnanjem tožene stranke. Rušenje je bilo v skladu z zakonom.
pritožba - meje pritožbenega preizkusa - pritožbeni razlogi - nepravilna uporaba materialnega prava - temelj odškodninske odgovornosti - višina odškodnine
V odškodninskem sporu, v katerem pritožnik ne oporeka popolnoma svoji odgovornosti in izrecno ne izpodbija višine odmerjene odškodnine, temveč le del temelja, sodišče druge stopnje ne sme po uradni dolžnosti poseči v odločitev o višini (odmero) odškodnine za posamezne oblike (nepremoženjske) škode. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi namreč sodišče po uradni dolžnosti le v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba za drugačno odločitev in s tem določa obseg izpodbijanja sodbe.