zahteva za varstvo zakonitosti - delniška družba - prodaja delnic - izpodbijanje sklepov skupščine
Sklep skupščine delniške družbe izpodbija le oseba, ki je bila delničar v času sprejetja sklepa skupščine delniške družbe (prvi odstavek 366. člena ZGD).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21460
KZ člen 135, 135/2, 213, 213/3.ZKP člen 374, 374/1, 420, 420/2.
stek - realni stek - rop - posebno huda telesna poškodba - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ker je obsojenec z dvema izvršitvenima dejanjema (uporaba sile zoper oškodovanca zaradi protipravne prilastitve oškodovančevih premičnin in odvzem le-teh; pretepanje oškodovanca) uresničil dvoje prepovedanih posledic (protipravna prilastitev tujega premičnega premoženja; povzročitev za življenje oškodovanca nevarne telesne poškodbe, zaradi katere je oškodovanec umrl), gre pri njegovem ravnanju za realni stek dveh kaznivih dejanj - ropa in posebno hude telesne poškodbe. Pri tem pravno ni pomembno, v kakšnem časovnem razmaku sta bili kaznivi dejanji storjeni.
ZUS člen 59, 72, 73. ZBH člen 4, 18, 31. ZBS člen 37. ZPSS člen 32.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki
Po ZBH je že enodnevna nelikvidnost banke okoliščina, ki kaže na to, da banka ne izpolnjuje več pogojev za nadaljnje delo. Zato je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki (1. odstavek 32. člena ZPSS).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Osebno poznanstvo A. A., ki je v sporu predlagana za pričo, s sodniki in možnost vsakodnevnih stikov zaradi dela v isti stavbi, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče na podlagi 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Toženec zatrjuje le, da naj bi bil v kazenskem postopku utemeljeno spoznan za krivega, zaradi česar "utemeljeno meni", da tudi v civilni pravdi ne bo deležen pravičnega sojenja", vse skupaj pa povezuje z dejstvom, da naj bi bil eden od tožnikov policist v kraju, ki ga zajema območje sodišča, pri katerem je bila tožba vložena. Te trditve pa ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - obnova kazenskega postopka - novo dejstvo
Navedb iz pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, na katere v zahtevi za varstvo zakonitosti napotuje obsojenec, Vrhovno sodišče glede na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP ne more upoštevati.
Okoliščine, da je bil obsojen na podlagi krive ovadbe, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati, saj je obsojenec s tem navedel novo dejstvo. Tega je mogoče uveljavljati le v okviru obnove kazenskega postopka (3. točka 1. odstavka 410. člena ZKP).
Ob upoštevanju izvedenskega mnenja, ki potrjuje verjetnost toženčevega očetovstva s skupno vsoto 99,999829...% (tak rezultat biološko očetovstvo praktično potrjuje), izpovedbi predlaganih prič o tem, kje je bil toženec ponoči dne 28. 8. 1999, na drugačno odločitev sodišč ne bi mogli vplivati.
otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Ker tožniku v upravnem postopku ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, je tožena stranka, ki je zadevo vrnila organu prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pravilno odločila. V ponovljenem postopku bo tožnik lahko predlagal dokaze, ki jih je navajal v pritožbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21463
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 395, 395/1, 421, 421/1, 424, 424/1.KZ člen 169, 169/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - upravičenci za vložitev - zakonec - rok za vložitev - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Glede na določbo 1. odstavka 395. člena ZKP mora imeti obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje razloge, s katerimi je opravljena presoja sklepov in stališč sodbe sodišča prve stopnje in nasprotnih pritožbenih stališč, vendar vselej tistih, ki zadevajo odločilna dejstva.
V skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP v zahtevi za varstvo zakonitosti ne zadostuje golo sklicevanje na določeno kršitev zakona, ne da bi bilo pojasnjeno, s katerim konkretnim postopanjem jo je sodišče storilo.
Če obramba ne izkaže dovolj visoko stopnjo verjetnosti, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko odločilno vplivala na dejanske ugotovitve oziroma na spremembo ugotovljenega dejanskega stanja, zavrnitev le-teh ne pomeni kršitve 3. alinee 29. člena URS.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičenec do vrnitve v prejšnje stanje
Iz določbe 1. odstavka 89. člena ZKP sledi, da dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje le obdolžencu, ne pa tudi zagovorniku ali drugim upravičencem do pritožbe, ter da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje mogoče vložiti le zaradi zamude roka za napoved pritožbe ali za pritožbo zoper meritorne odločbe sodišča. Zagovornikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe iz razlogov, nastalih na njegovi strani, je zato nedovoljen.
Upnik, ki ne doseže poplačila svoje terjatve iz premoženja glavnega dolžnika, čeprav bi tako možnost imel, samo zaradi tega ne izgubi svojih pravic nasproti solidarnemu poroku. Drugače je, če upnik opusti kakšno zavarovanje terjatve s strani druge osebe in s tem prepreči subrogacijo poroka.
ZOR člen 312, 312/2, 313. ZPP (1977) člen 35, 39, 39/1, 392, 497, 497/1.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - objektivna kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - vračunavanje obresti in stroškov
ZOR določa v 312. členu vrstni red vračunavanja obveznosti, če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, tisto, kar je dolžnik izpolnil pa ne zadostuje, da bi se mogle poravnati vse. V okviru posamezne terjatve pa se poravnajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica (313. člen ZOR).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS21500
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.ZIKS člen 23, 23/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prestajanje kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe - pripornik na prestajanju kazni zapora pred pravnomočnostjo sodbe
Če pripornik nastopi prestajanje kazni pred pravnomočnostjo sodbe, je glede na določbo 2. odstavka 23. člena ZIKS trajanje odvisno od njene pravnomočnosti in od zakonito podaljšanega pripora.
Ker je zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora po izrečeni prvostopni sodbi, njene navedbe v zvezi z obtoženčevim statusom v zvezi s predčasnim prestajanjem kazni zapora, ki jo je nastopil iz pripora, ne vplivajo na zakonitost in pravilnost napadenega sklepa.
razmerja staršev in otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev otroka - osebni stiki z otrokom
Odločitev sodišča o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo v ničemer ne vpliva na pravico tistega od staršev, ki mu niso zaupani, do osebnih stikov z njimi (tretji odstavek 78. člena ZZZDR). Tudi ta pravica je z zakonom urejena zaradi varovanja koristi otrok in je lahko omejena samo tedaj, če bi bile te koristi ogrožene.
Upravičenost tožbe zaradi molka organa se presoja glede na pogoje, določene v 26. členu. Ti pogoji so naslednji: upravni organ v predpisanem roku ne izda odločbe o strankini zahtevi in je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Rok za izdajo odločbe teče od izročitve vloge, če je ta popolna, če je vloga nepopolna pa od dneva vložitve dopolnjene vloge. Ker je tožnik ponovno zahtevo za izdajo odločbe vložil pred dopolnitvijo vloge, ko rok za izdajo še niti ni začel teči, niso izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka.