dovoljenost revizije – zelo hude posledice - izbris iz imenika odgovornih projektantov Zbornice za arhitekturo in prostor
Revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, in bo kljub izbrisu iz imenika lahko npr. na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1, ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih ter na tak način pridobival dohodke.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 95, 95/1. ZST-1 člen 34, 34/5.
upravni spor - nedovoljena revizija - revizija zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrženje revizije
Revizija zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodnih taks ni dovoljena, saj je revizija v skladu z določbami ZUS-1 zoper sklep dopuščena le v enem primeru, in sicer zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu istega zakona.
oškodovanec - umik predloga za pregon - rok za umik predloga
Oškodovanec lahko predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave z izjavo, ki jo poda sodišču, če pa je izjava podana nepristojnemu organu, jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilcu ali sodišču.
davki – dovoljenost revizije – izkazanost pogojev – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Revident v reviziji navaja, da je dovoljena zato, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ter zato, ker ima odločitev zanj hude posledice, ne navaja pa niti, katero je pomembno pravno vprašanje, niti, kakšne hude posledice naj bi mu nastale, zato ni izkazal obstoja katerega izmed pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revizijsko izpodbijana vrednost ne dosega revizijskega praga, saj je znesek 1,024.200 SIT sestavljen iz glavnice 940.722 SIT in obresti. Poleg tega je glavnica (gre za regresni zahtevek zavarovalnice) vsota odškodnin, ki so bile izplačane dvema oškodovancema
ZP-1-UPB3 člen 42, 42/3, 59, 59/3, 63, 156, 156-3.
pretrganje zastaranja - zastaranje pregona - zastaranje postopka o prekršku - postopek z zahtevo za sodno varstvo
Posredovanje zahteve za sodno varstvo s strani prekrškovnega organa sodišču je dejanje, ki je usmerjeno v pregon storilca in ki pretrga tek zastaralnega roka.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/2. ZUP člen 260, 260/1.
davek od dohodkov iz dejavnosti – obnova postopka – obnovitveni razlog – zmotna uporaba materialnega prava
Okoliščina, da v prejšnje postopku niso bili upoštevani določeni materialnopravni predpisi ali da je prišlo do spremembe upravne ali sodne prakse glede kakšnega pravnega vprašanja po izdaji prejšnje dokončne odločbe, vsebinsko pomeni drugačno uporabo materialnega predpisa, ki pa ne predstavlja taksativno naštetih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP.
ZPP člen 128, 128/5, 191, 195, 196, 243, 339, 339/2-14, 358, 358/1-2, 360, 360/1, 374, 374/2, 377, 384, 384/1. ZOR člen 99, 100. ZLPP člen 1.
izvensodna poravnava - sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja - razlaga pogodbe - sistematična razlaga pogodbe - razlaga spornih določil - nejasna določila pogodbe - dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - revizija zoper sklep o stroških postopka - pravni interes - zavrženje revizije
Pri odločanju o tožnikovem tožbenem zahtevku nižji sodišči nista odločali o tožničinih pravicah in obveznostih, zato tožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje te odločitve.
Iz razlogov nižjih sodišč izhaja, da sta uporabili 99. člen ZOR (obvezno razlagalno pravilo) in izvensodno poravnavo razlagali tako, kot se glasi, pri razlagi spornega določila pa sta ugotavljali skupni namen pogodbenic in določilo razumeli tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Pri tem sta poravnavo pravilno razlagali sistematično (kot celoto) in vsebino sporne določbe povezali s celotno vsebino poravnave tako, da je vsaka določba ohranila svoj pomen.
Nejasna pogodbena določila so podvrsta spornih pogodbenih določil. Gre za tista določila, katerih pomen je med strankama sporen in katerih pomena ni mogoče (enopomensko) opredeliti po obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 99. členu ZOR, kljub uporabi splošno sprejetih metod razlage (med njimi tudi sistematične).
Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep, vendar le v primeru, če je sodišče prve stopnje s tem sklepom ugotovilo ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1.
dovoljenost revizije - izstavitev zemljiškoknjižne listine - solastna nepremičnina - materialno sosporništvo - navadno sosporništvo na aktivni strani - navadno sosporništvo na pasivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika s tožbo od tožencev zahtevata izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v njuno korist, in sicer za vsakega do 1/4. Stranke na aktivni in pasivni strani (dva tožnika in dva toženca) so navadni materialni sosporniki. Če se zahtevki uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ko več tožnikov z eno tožbo zahteva več med seboj neodvisnih zahtevkov, pa čeprav se ti opirajo na isto dejansko in pravno podlago (materialno sosporništvo), je odločilna vrednost vsakega zahtevka posebej.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditve, da bi sodišče moralo pridobiti določen dokaz, ni mogoče šteti kot ustrezen oziroma konkreten dokazni predlog, o katerem bi moralo sodišče odločati.
ZPP člen 105a, 105a/1, 133, 141, 141/4, 142, 142/6.
sklep o ustavitvi postopka – neplačilo sodne takse – vročanje pravnim osebam – hišni predalčnik – pogodba o uporabi poštnega predala
Če pravni osebi ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev v skladu s četrtim odstavkom 141. člena ZPP opravi na način iz tega člena, kar pomeni, da vročevalec pisanje pusti v izpostavljenem hišnem predalčniku, v primeru, ko naslovnik hišnega predalčnika nima, pa se pisanje vrne pošti, na vratih na naslovu, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo o vročitvi in o tem, kje se nahaja pisanje. ZPP vročanja v poštni predal ne ureja in je pravilna vročitev na sedežu stranke možna tudi v primeru, če ima stranka na pošti odprt poštni predal.
Ker se je v pravdi določba pogodbe o vsebini toženkine obveznosti glede izplačila obresti pokazala za sporno, bi bilo treba v skladu z drugim odstavkom 99. člena ZOR ugotoviti skupen namen pogodbenih strank, po potrebi pa uporabiti še dodatna razlagalna pravila iz 100. in 101. člena ZOR.
ZDoh člen 41, 41/2. ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 18-2.
dohodnina – davek od dohodkov iz dejavnosti – strogo upoštevanje nastanka poslovnega dogodka – storitve – odhodki – Slovenski računovodski standardi
Pri opravljanju storitev je dobava materiala del pogodbe o opravi storitve, zato tovrstne pogodbe ne vsebujejo specifikacije dobave vsega materiala, ki se pri opravi storitev porabi.
Revident utemeljeno opozarja na neskladje med ugotovitvijo sodišča druge stopnje, da je bila sicer kupoprodajna pogodba med tožnikom in drugim ter tretjim tožencem z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Celju P826/2003 razvezana (kar implicira, da je lastnik spornega stanovanja tožnik), ter potrditvijo zavrnitve ugotovitvenega zahtevka na ničnost zastavne pogodbe (kar implicira, da je le-ta veljavno sklenjena in na podlagi katere je po naravi stvari izvršba dopustna).
100. člen ZOR ne zahteva, da se tudi vsako pisno pomoto razlaga v korist šibkejše pogodbene stranke, ampak predpisuje tak način razlage zlasti glede nejasnih pogodbenih pravil.
Šestotoženec zmotno zatrjuje, da bi lahko tožnica utemeljenost zahtevka po višini dokazala le s predlaganjem izvedenca finančne stroke. Toženci so namreč tisti, ki bi morali ob konkretiziranem prerekanju višine vtoževane terjatve svoje trditve dokazati – npr. s predložitvijo svojega obračuna dolga ali predlaganjem postavitve izvedenca finančne stroke.
Zamenjava uporabnika zavarovane stvari lahko vpliva na povečanje zavarovalnega rizika, ki ga zato zavarovalnica ni dolžna kriti v okvirih sklenjene zavarovalne pogodbe.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – določitev funkcionalnega zemljišča – neenotna praksa upravnih organov – neenotna sodna praksa – ovire za vračanje v naravi – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice
Morebitne neenotne prakse upravnih organov ni mogoče uveljavljati kot razlog za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, neenotnost prakse sodišča prve stopnje pa je razlog za dovoljenost revizije le v primeru, če Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev, še ni odločalo.
Ni podan uveljavljan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če se obravnavana zadeva nanaša na drugačno pravno in dejansko situacijo.
davek od dohodkov iz dejavnosti – davčna olajšava iz prvega odstavka 48. člena ZDoh – opredmeteno osnovno sredstvo – vsebinski pogoj izkazovanja namena uporabe osnovnega sredstva
Za priznavanje davčne olajšave iz prvega odstavka 48. člena ZDoh je, poleg tega, da je davčni zavezanec investicijo v poslovnih knjigah ustrezno vnesel, potrebno tudi, da zavezanec izkaže tudi verjetnost izpolnjevanja vsebinskega pogoja glede izkazovanja namena uporabe osnovnega sredstva za opravljanje dejavnosti.