OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0013288
ZOR člen 16, 600. ZVD člen 30, 30/1.
pogodba o delu - atipična pogodba - predmet pogodbe - nesreča pri delu - pogodbeni prenos odškodninske odgovornosti od izvajalca na podizvajalca gradbenih del - načelo relativnosti - relativna veljavnost pogodb obligacijskega prava
Za razmerja obligacijskega prava velja načelo relativnosti. Njihov predmet so relativne (subjektivne) pravice civilnega prava, te pa učinkujejo le inter partes.
ZPP člen 190, 372, 378, 380, 380/2. SZ člen 20, 20/1, 20/3, 117, 119, 125. ZOR člen 532. OZ člen 512. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - stanovanjska pravica - kupnina - pravica do odkupa - rok za vložitev izbrisne tožbe - nesklepčnost tožbenega zahtevka - denacionalizirano stanovanje - zakonita predkupna pravica najemnika - razveljavitev pogodbe in sklenitev nove - nakup pod istimi pogoji - prodaja kompleksa nepremičnin - znižana kupnina po določbah SZ - najem - zmotna uporaba materialnega prava
Najemniki (oziroma prejšnji imetniki stanovanjske pravice) v denacionaliziranih stavbah zoper denacionalizacijske upravičence ne morejo (brez njihovega soglasja) uveljavljati pravice do odkupa stanovanja.
Predpisi glede zakonite (in pogodbene) predkupne pravice določajo, da mora predkupni upravičenec zahtevati le razveljavitev pogodbe (in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji), ne terjajo pa, da postavi dodatne zahtevke za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in (kot je izhajalo iz ZOR) za razveljavitev samega prenosa lastninske pravice (vknjižbe).
Tožnica lahko izbrisno tožbo zoper kupca stanovanja vloži kadarkoli.
Tožnica ima zakonito predkupno pravico na enosobnem stanovanju in ne na (celi) stanovanjski hiši, zato jo lahko le v takem obsegu tudi uveljavlja. Drugačno stališče, po katerem mora tožnica zahtevati prodajo cele stanovanjske hiše, ni sprejemljivo, saj bi šlo v tem primeru za pretiran poseg (v že tako omejeno) lastninsko pravico prodajalcev, širitev predkupne pravice brez pravne podlage in zapolnitev z vsebino, ki je nima.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - dvakratno plačilo dolga - vrnitev danega
Pogoji za dopustitev revizije niso podani, saj obstaja praksa vrhovnega sodišča o dvakratnem plačilu dolga, odločbi, ki ju v predlogu omenja toženka, pa, čeprav obravnavata drugačno dejansko situacijo od situacije v izpodbijani zadevi, ne kažeta na drugačno prakso.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – predhodno več mesecev trajajoče bivanje v Sloveniji
Če prvostopni organ odloča le na podlagi dokazov in okoliščin iz prvih 8 alinej 23. člena ZMZ, kot je tudi v tem primeru, odloča v pospešenem postopku.
Okoliščina, da prosilec ni podal namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, je podana tudi, če je ni izrazil v Italiji, kjer je bival skoraj 5 mesecev in po prihodu v Slovenijo, kjer je bival 14 mesecev pred podajo namere. Če prosilec izrazi namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito takrat, ko v zaporu čaka na izročitev državi, v kateri mora prestati zaporno kazen, na podlagi mednarodne tiralice, prej pa je že 14 mesecev bival v Sloveniji, je namero za vložitev prošnje vložil zaradi odložitve oziroma onemogočanja odstranitve iz Slovenije.
Opozarjanje na zatrjevano (delno) vračilo tožencev 1. 3. 2000 ni (bilo) relevantno. Pretrganje zastaranja namreč po nastopu tega ni (več) mogoče. Tudi če bi to zatrjevano (delno) plačilo tožencev lahko šteli za odpoved zastaranju, pa je tožnikova terjatev do vložitve tožbe ponovno zastarala.
Načelo individualizacije višine odškodnine škodni dogodek in njegove posledice osvetljuje z zornega kota konkretnega oškodovanca in vseh le njemu lastnih značilnosti in posebnosti, načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa od sodišča terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe in sodne prakse v primerljivih primerih nepremoženjskih škod.
ZIKS člen 145, 145a. ZDen člen 42, 42/1, 44, 44/1, 44/3, 44/6, 85, 85/1, 85/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 11. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 1.
vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg in oblike vrnitve premoženja - odškodnina - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - zemljišče, predvideno za pozidavo - komunalna opremljenost zemljišča - načrt stanovanjske in komunalne gradnje
Komunalna opremljenost zemljišča ni odločilna za presojo, da je bilo zaplenjeno zemljišče stavbno. Opredelitev zemljišča kot stavbnega je (bila) pridržana zakonu. Tako je bilo stavbno zemljišče prvič definirano v Zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter nato vsebinsko enako v kasnejših zakonih. Po tej opredelitvi je treba upoštevati kot stavbno zemljišče tisto, ki je bilo (v času podržavljanja) v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje predvideno za zazidavo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje kolesa z motorjem in motornega vozila - obojestranska krivda - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
obstoj izvenzakonske skupnosti – svobodna privolitev v skupno življenje
Pri vprašanju obstoja zunajzakonske skupnosti je treba pogoj iz 17. člena ZZZDR razlagati kot svobodno privolitev v skupno življenje, ne pa kot privolitev v sklenitev zakonske skupnosti.
ZPP člen 181, 181/3. ZNP člen 118. ZOR člen 210. ZZZDR člen 12, 12/2, 51, 51/1, 51/2.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - obligacijski zahtevek - stvarnopravna narava spora o obsegu in deležih na skupnem premoženju - civilna delitev v pravdi - določitev deležev na skupnem premoženju - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Stranki sta v času zunajzakonske skupnosti vlagali v nepremičnino, ki je toženčevo posebno premoženje. Predmet skupnega premoženja je vrednost vlaganj oziroma terjatev do posebnega premoženja toženca. Čeprav v skupno premoženje spada obligacijska pravica, gre še vedno za (stvarnopravni) spor o obsegu skupnega premoženja. S tem, ko tožnica zahteva izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njenega deleža na skupnem premoženju, dejansko zahteva civilno delitev skupnega premoženja. Kljub uveljavljanju dajatvenega (denarnega) zahtevka tako spor ne izgubi stvarnopravne narave oziroma podlage v 51. členu ZZZDR.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - razveljavitev prodajne pogodbe - izpodbojnost
Zakonec, ki se ni strinjal z razpolaganjem skupne stvari, lahko po 52. členu ZZZDR zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med drugim zakoncem in tretjo osebo.
Da bi šlo za prevzem dolga, bi moral ob njeni sklenitvi sodelovati upnik in jo odobriti. Vendar nesodelovanje upnika ne pomeni, da pogodba samo zaradi naziva ni veljavna. Pogodba o prevzemu dolga ima namreč učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (453. člen ZOR) tudi tedaj, če upnik ni dal privolitve.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – nasilje v sorodstvu – dejanja preganjanja - subsidiarna zaščita – status prosilca – status tujca – neoprava glavne obravnave
Tožnik je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog, zakaj je zaprosil za mednarodno zaščito, izrecno navedel, da ima težave z bratrancema, ki sta psihično bolna, ga napadata in maltretirata na njihovem skupnem dvorišču in ga obmetavata s kamenjem. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri zatrjevanem nasilju v sorodstvu ne gre za nasilje oziroma dejanja preganjanja v smislu Ženevske konvencije in 24. člena ZMZ, ki določa subjekte preganjanja ter 26. člena ZMZ.
Predčasno vračilo kredita ni dodatno z ničemer privilegirano. Gre torej za vračilo, ki ga ni bilo mogoče s sklicevanjem na pogodbo z dne 31. 8. 1995 pogojevati z ravnanjem tožene stranke v smeri sprostitve hipoteke. Tožnik je ob sklepanju kreditne pogodbe s toženo stranko vedel, da je izrabil možnosti razpoložljivih hipotek. Dejanske ugotovitve, sprejete v izpodbijani sodbi, ne omogočajo razlage, po kateri bi obstojala dolžnost tožene stranke, da sprosti hipotekarno zavarovanje danega kredita v korist Banke in sicer ne glede na možnost, da do tega z dobro poslovno voljo vpletenih vseeno pride.
ZPP člen 7, 257, 286. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2.
prekluzija - izpovedba stranke - razpravno načelo - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - odplačevanje kredita
Skupno premoženje tvorijo tudi sredstva, ki so pridobljena s kreditom, ali premoženje, ki je bilo ustvarjeno z njegovo pomočjo. Pri tem so
okoliščine, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem oziroma kdo je prispeval denar za plačilo kredita, nepomembne. Za oceno deležev na skupnem premoženju bi lahko bilo relevantno le morebitno odplačevanje kredita iz posebnih sredstev katerega od zakoncev.
Z izpovedbo stranke, katere zaslišanje je bilo pravočasno predlagano, pravilo o prekluziji ne more biti kršeno (286. člen ZPP). Izpovedba stranke ni del trditvene podlage, temveč le dokazno sredstvo, s katerim se dokazujejo navedbe o dejstvih (257. člen ZPP).
pravica do odgovora - javni interes - odgovor na odgovor
Prispevek, katerega objavo želi doseči v tem pravdnem postopku, pomeni že odgovor na odgovor(e) na njegov prispevek. S tem resda delno dopolnjuje prvotno sporočilo, a bistva (jedra) prvotnega, že objavljenega sporočila ne spreminja oziroma bistvena vsebina nadaljnjega prispevka obravnava isto, javnosti že predstavljeno temo. To pa pomeni, da v interesu javnosti ni (več) nadaljnje predstavljanje informacij o isti temi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poravnava - nova škoda po sklenitvi poravnave
Tožnik je sklepal poravnavo o višini odškodnine za škodo, v katere obseg spadajo tudi duševne bolečine ob zmanjšanju življenjske aktivnosti zaradi inkotinence. Poravnavo je sklenil z izjavo, katere vsebina pomeni, da je z dogovorjenim zneskom dobil satisfakcijo za vso škodo. Zato bi morebitna razmejitev deležev med posledicami nesreče v letu 1982 in nesreče dne 8. 3. 2001 prišla v poštev le, če bi inkotinenca nastopila kot nova škoda, za katero tožnik ob sklepanju poravnave ni vedel in je tudi ni mogel pričakovati.
nedobroverna posest - vrnitev nepremičnine - povečana vrednost nepremičnine - pravica nedobrovernega posestnika do vračila koristnih stroškov - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi melioracije - neupravičena pridobitev - višina zakupnine
Postopek melioracije predstavlja za prvo toženo stranko koristni strošek. Glede na stanje nepremičnine ob nastopu posesti s strani tožnikovega pravnega prednika, in stanje v letu 2002, je prva tožena stranka obogatena za razliko, ki omogoča podlago za določitev višjega zneska zakupnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pooblastilo za vložitev predloga - zakoniti zastopnik pravne stranke - podatki iz sodnega registra - zavrženje predloga za delegacijo
Predlog za delegacijo ni dopusten, ker oseba, ki je v imenu pravne osebe vložila ta predlog, ni izkazala, da je zakoniti zastopnik ali pooblaščenec te pravne osebe.
dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – vrednost zavrnilnega dela izpodbijane sodbe – sprememba ocenjene vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V pritožbi ocenjene vrednosti izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe (v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom) stranka kasneje v reviziji ne more (več) spreminjati, če se ni spremenil tudi obseg izpodbijanega dela.