OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0013288
ZOR člen 16, 600. ZVD člen 30, 30/1.
pogodba o delu - atipična pogodba - predmet pogodbe - nesreča pri delu - pogodbeni prenos odškodninske odgovornosti od izvajalca na podizvajalca gradbenih del - načelo relativnosti - relativna veljavnost pogodb obligacijskega prava
Za razmerja obligacijskega prava velja načelo relativnosti. Njihov predmet so relativne (subjektivne) pravice civilnega prava, te pa učinkujejo le inter partes.
ZPP člen 190, 372, 378, 380, 380/2. SZ člen 20, 20/1, 20/3, 117, 119, 125. ZOR člen 532. OZ člen 512. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - stanovanjska pravica - kupnina - pravica do odkupa - rok za vložitev izbrisne tožbe - nesklepčnost tožbenega zahtevka - denacionalizirano stanovanje - zakonita predkupna pravica najemnika - razveljavitev pogodbe in sklenitev nove - nakup pod istimi pogoji - prodaja kompleksa nepremičnin - znižana kupnina po določbah SZ - najem - zmotna uporaba materialnega prava
Najemniki (oziroma prejšnji imetniki stanovanjske pravice) v denacionaliziranih stavbah zoper denacionalizacijske upravičence ne morejo (brez njihovega soglasja) uveljavljati pravice do odkupa stanovanja.
Predpisi glede zakonite (in pogodbene) predkupne pravice določajo, da mora predkupni upravičenec zahtevati le razveljavitev pogodbe (in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji), ne terjajo pa, da postavi dodatne zahtevke za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in (kot je izhajalo iz ZOR) za razveljavitev samega prenosa lastninske pravice (vknjižbe).
Tožnica lahko izbrisno tožbo zoper kupca stanovanja vloži kadarkoli.
Tožnica ima zakonito predkupno pravico na enosobnem stanovanju in ne na (celi) stanovanjski hiši, zato jo lahko le v takem obsegu tudi uveljavlja. Drugačno stališče, po katerem mora tožnica zahtevati prodajo cele stanovanjske hiše, ni sprejemljivo, saj bi šlo v tem primeru za pretiran poseg (v že tako omejeno) lastninsko pravico prodajalcev, širitev predkupne pravice brez pravne podlage in zapolnitev z vsebino, ki je nima.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - darilo za primer smrti - pretrganje zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pri sklenitvi darilne pogodbe za primer smrti za presojo, kdaj je bilo darilo dano, relevanten trenutek sklenitve pogodbe ali trenutek premika premoženja;
- ali izjava, dana v zapuščinskem postopku, pretrga zastaralni rok iz 41. člena ZD zoper osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka.
neupravičena pridobitev – vrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo – vložitev izrednega pravnega sredstva – nepošteni prejemnik odškodnine
Informacija o vloženi reviziji je izključila tožničino dobro vero oziroma ji je naložila breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0013309
ZIKS člen 145, 145a, 145b. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-1, 1-2. ZDen člen 16.
ZMZ člen 59, 59/1-2. Uredba Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 (Uredba 2003/343/ES) člen 10.
omejitev gibanja - tretja država - nezakonit vstop - pristojna država za obravnavo prošnje
Po presoji Vrhovnega sodišča je relevantna okoliščina dejstvo, da je tožnik iz tretje države nezakonito vstopil v EU. Kje natančno je to storil in kdaj se je to zgodilo, po mnenju Vrhovnega sodišča ni pravno pomembno. Namen omejitve gibanja na podlagi druge alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ je namreč ugotovitev pristojne države za obravnavo prosilčeve prošnje za priznanje mednarodne zaščite, v obravnavanem primeru ob upoštevanju določb 10. člena Uredbe 2003/343/ES, ki določajo pristojno državo za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite v primeru nezakonitega vstopa prosilca iz tretje države v državo članico EU.
Šola za škodo, ki jo mladoletnik utrpi pri uri športne vzgoje (pri igranju nogometa ga je sošolec namenoma spotaknil), ne odgovarja, če dokaže, da je bilo nadzorstvo nad mladoletnikom opravljano na dolžni način ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu ter da je učitelj v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja staršu - pravno priznana škoda
Tožnik je sicer ožji družinski član osebe, ki naj bi bila neposredni oškodovanec (subjektivni kriterij), vendar pa ne uveljavlja odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti ali posebno hude invalidnosti bližnjega (objektivni kriterij). To sta edini vrsti škode, ki opravičujeta odškodnino za nepremoženjsko škodo tudi posrednim oškodovancem.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
Ker splošni pogoji AO-95 posebej ne predvidevajo zavarovalnega kritja tudi za škodne dogodke, ki segajo prek namena ZOZP, odgovornosti tožene stranke na tej podlagi ni mogoče širiti.
Obvezno zavarovanje lahko zajema le škodo, do katere pride v prometu, in sicer z uporabo traktorja kot prevoznega sredstva, škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot pogonskega sredstva ali delovnega stroja, pa v tako začrtan teleološki okvir ne sodi.
dopuščena revizija - povrnitev škode – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.
ZMZPP člen 4, 111. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21-3, 23, 23/2.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje dela sodne odločbe - skrbnost začasnega zastopnika stranke - prebivališče stranke - mednarodna pogodba - pravni interes
ZMZPP ne govori o delnem priznanju tuje sodne odločbe, vendar pa je tudi del sodne odločbe lahko predmet priznanja, če izpolnjuje pogoje za to.
Pravni interes je procesna predpostavka vsakega sodnega postopka, tudi če zakon tega izrecno ne določa. Predlagatelj nima pravnega interesa po priznanju sodne odločbe v tistem delu, ki se njega ne tiče oziroma s katerim je odločeno o terjatvi drugega tožnika.
Morebitno ne dovolj vestno ravnanje začasnega zastopnika v postopku pred tujim sodiščem ni razlog za zavrnitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - dvakratno plačilo dolga - vrnitev danega
Pogoji za dopustitev revizije niso podani, saj obstaja praksa vrhovnega sodišča o dvakratnem plačilu dolga, odločbi, ki ju v predlogu omenja toženka, pa, čeprav obravnavata drugačno dejansko situacijo od situacije v izpodbijani zadevi, ne kažeta na drugačno prakso.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času – predhodno več mesecev trajajoče bivanje v Sloveniji
Če prvostopni organ odloča le na podlagi dokazov in okoliščin iz prvih 8 alinej 23. člena ZMZ, kot je tudi v tem primeru, odloča v pospešenem postopku.
Okoliščina, da prosilec ni podal namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, je podana tudi, če je ni izrazil v Italiji, kjer je bival skoraj 5 mesecev in po prihodu v Slovenijo, kjer je bival 14 mesecev pred podajo namere. Če prosilec izrazi namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito takrat, ko v zaporu čaka na izročitev državi, v kateri mora prestati zaporno kazen, na podlagi mednarodne tiralice, prej pa je že 14 mesecev bival v Sloveniji, je namero za vložitev prošnje vložil zaradi odložitve oziroma onemogočanja odstranitve iz Slovenije.
Opozarjanje na zatrjevano (delno) vračilo tožencev 1. 3. 2000 ni (bilo) relevantno. Pretrganje zastaranja namreč po nastopu tega ni (več) mogoče. Tudi če bi to zatrjevano (delno) plačilo tožencev lahko šteli za odpoved zastaranju, pa je tožnikova terjatev do vložitve tožbe ponovno zastarala.