dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa - osnovna šola - nacionalno preverjanje znanja - prepoved razvrščanja šol
V obravnavani zadevi stranka z interesom ni zahtevala od tožeče stranke, naj ji pokaže razvrstitev šol, ampak je zahtevala zgolj podatke o srednji vrednosti v 6. in 9. razredu v letu 2015 po osnovnih šolah. Zahtevane dokumente je mogoče pripraviti z uporabo obstoječega računalniškega sistema, priprava zahtevanega dokumenta je za tožečo stranko tudi relativno enostavna in vanjo ni potrebno vložiti nesorazmernega napora.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izvorna država - pripadnost etnični skupini - notranja zaščita - jezik postopka - načelo varovanja največje otrokove koristi
Tožena stranka dejstva, da je tožnik mladoletnik, sploh ni pozvala z uporabo načela varovanja največje otrokove koristi. Tožena stranka ni storila dovolj, da bi ugotovila tožnikovo državo izvora oziroma državo, kjer bi bil lahko zaščiten. Pri presoji, katera je izvorna država tožnika, ne gre zanemariti dejstva, da tožnik ni uspel predložiti osebnega dokumenta, hkrati pa je zatrjeval, da je v Iranu živel celotno svoje življenje in se tam še vedno nahajajo ostali člani njegove družine. Tožena stranka bo ponovno morala ugotavljati, ali bi Iran ali Afganistan lahko predstavljal tožnikovo izvorno državo.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
Zahtevek za odškodnino v obliki nadomestnega premoženja je namreč pravno upravičen le nasproti zavezancu, v katerega premoženju so nepremičnine, ki se kot podržavljene vrnejo upravičencu (51. člen ZDen). Ker podržavljene nepremičnine v obravnavani zadevi niso med sredstvi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (so v zasebni lasti), omenjeni sklad tudi ni zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja, kar posledično pomeni, da tudi vračilo v obliki nadomestnih zemljišč po zakonu ni mogoče.
vozniški izpit - ocena praktičnega dela izpita - upravna zadeva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ocena praktičnega dela vozniškega izpita ne ustreza definiciji upravne stvari v smislu določb ZUP. Z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije, zato bi sodišče o zakonitosti izpodbijane odločbe lahko odločalo samo, če bi tako določal zakon. Zakonodajalec pa v takšnemu primeru ni predvidel sodnega varstva, zato izpodbijane odločbe tudi po 2. členu ZUS-1 ni dopustno izpodbijati.
osebni podatki - javna objava osebnih podatkov - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Namen inšpekcijskega postopka v primeru iz 54. člena ZUOP-1 ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci človekove pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri pa ni navedel nobenih družinskih članov, torej jo je vložil kot samska oseba. Glede na navedeno ni utemeljen ugovor, da bi morala tožena stranka pri ugotavljanju dohodkov upoštevati tudi druge družinske člane, saj jih tožnik v vlogi niti ni navedel.
Javni razpis za pripravo in izvedbo programa sofinanciranja izgradnje objektov lokalne gospodarske javne infrastrukture na področju varstva okolja za obdobje 2002 in 2003. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 180.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - začetek investicije
Investicija je bila v času razpisa že izvedena, ne pa tudi plačana, kar pomeni, da je tožeča stranka na razpis vložila vlogo za sofinanciranje plačila zapadlih obveznosti, to pa ni bilo predmet razpisa.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je tožena stranka opravila preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, zato preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira, ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - neoddajanje obračunov za DDV - opravljanje ekonomske dejavnosti - neizkazanost zakonskih razlogov
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zgolj razlog, da tožnik trenutno dosega nižjo vrednost dobav, ne more biti razlog za odvzem identifikacije za namene DDV. Tožnik pa se v postopku in tudi v tožbi sklicuje, da mu je zaradi odvzema identifikacijske številke za DDV oteženo poslovanje, posledica katerega pa je slabo finančno stanje. Zato tudi zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da tožnik v postopku ni izkazal, da neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1, s čemer naj bi bilo prav tako utemeljeno izrečeno prenehanje identifikacije za namene DDV, po presoji sodišča ni dovolj izkazan.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - pripadnost določeni družbeni skupini - krvno maščevanje - splošna verodostojnost prosilca - načelo otrokove največje koristi
Ocena (ne)verodostojnosti pride v poštev, kadar prosilec ne predloži nobenega dokaza, ali pa tudi, če predloži določen(e) dokaz(e) in je njegova prošnja vseeno precej neprepričljiva zaradi nekonsistentnih, malo verjetnih, protislovnih ali nezadostnih navedb. Ugotovitev splošne verodostojnosti mora biti vselej rezultat celovite presoje izjav in ravnanja prosilca pred in med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite.
Zatrjevana dejanja preganjanja je treba ocenjevati v časovni perspektivi in za naprej. Za priznanje statusa begunca je bistveno, ali je podan utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini v prihodnosti, ob vrnitvi v izvorno državo.
Ne glede na to, da ni izpolnjena nobena izmed pravnih podlag grozeče resne škode ob morebitni vrnitvi na Kosovo, sodišče - upoštevajoč načelo varovanja otrokovih koristi - dodaja, da je v obravnavanem primeru bistveno, da se imajo tožniki kam vrniti na Kosovu. Če ima zavrnitev statusa subsidiarne zaščite za posledico zmanjšanje ravni uresničevanja določenih pravic do te mere, da gre za nečloveško ravnanje, je to lahko podlaga za podelitev subsidiarne zaščite samo pod pogojem, da je to zmanjšanje varstva odraz odgovornosti oziroma posledica dejavnikov, za katere morajo biti javni organi izvorne države neposredno ali posredno odgovorni.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dela na črno - gradbena dejavnost
Tožnica je v spornem obdobju kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. Omenjene okoliščine kažejo na dejstvo, da je bil namen tožnice nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Šlo je torej za opravljanje dejavnosti, ne da bi bila ta registrirana. Tožničine navedbe, da njen namen ni bil opravljanje neregistrirane dejavnosti, pač pa nakup in gradnja posameznih nepremičnin za osebno rabo, pri čemer so se nameni, da bi v posamezni nepremičnini tudi dejansko živela in jo torej uporabljala za osebne namene v vsakem primeru posebej izjalovili, ostajajo na pavšalni ravni brez konkretnih in ustrezno substanciranih dokazov, ki bi lahko odločitev davčnih organov kakorkoli omajali.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - načelo zaslišanja stranke
Vse morebitne nejasnosti bi lahko stranki razrešili še pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi tožena stranka tožeči stranki dala možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 69. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest člen 5-16.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - pripravljalna dela - kategorizacija javne ceste
Če ni jasno, katera javna cesta oziroma pot je kategorizirana, potem tudi ni mogoče trditi, da (morebiti sporna) trasa izpolnjuje merila za kategorizacijo po Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če pa ta trditev ni izkazana, potem pa posledično to tudi pomeni, da ni mogoče trditi, da je obstoj javnega interesa za razlastitev dela nepremičnine, kjer poteka ta javna pot, podan. Če pa javni interes ni izkazan, razlastitev ni dopustna.
izobraževanje odraslih - soglasje k obsegu vpisa v izobraževalni program - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijano odločitvijo, izdajo soglasja (in posledično sklepa), izvajala svojo pristojnost v smislu izvajanja upravnih nalog. Tako z izpodbijanim sklepom in soglasjem ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, niti izpodbijani sklep in soglasje nimata pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko v skladu z 2. členom ZUS-1 izpodbija v upravnem sporu. Ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi - samoprijava - zastaranje pravice do odmere davka
Instituta zastaranja kot ga ureja in določa ZDavP-2, ni mogoče obrazlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih, ko zastarana terjatev preide v naturalno. V civilnopravnih razmerjih je položaj upnika kot enakopravnega udeleženca obligacijskega razmerja varovan mnogo močneje kot položaj upnika, to je države v davčnih razmerjih. Pri obligacijskih razmerjih si stojita nasproti udeleženca v prirejenem razmerju, pri davkih pa na eni strani oblast in na drugi posameznik. Ureditev po ZDavP-2 zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in dokončati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov. Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to v primeru civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti.
dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - zahteva za vročitev dovoljenja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka - stranka v postopku
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, katerega obnovo predlaga tožnik, je bilo izdano v postopku, na podlagi določbe 115. člena ZV-1. Ta določba ne predvideva vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve dovoljenja za raziskavo podzemnih voda, določa pa, da se to dovoljenje izda pod pogoji smiselne uporabe določb tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje. Iz tega razloga je organ pravilno ugotovil, da tudi določbe, ki se nanašajo na izdajo vodnega dovoljenja, ne vsebujejo obveznosti vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve vodnega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Inšpekcijski organ je v ponovljenem postopku po odločbi pritožbenega organa ponovno preučil zadevo in upošteval nova dejstva in okoliščine, ki so bila predložena v dokumentih pritožbe in upošteval razloge, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati odločbe o šolanju psa z dne 26. 3. 2015. Upošteval je tudi zdravstveno stanje psa po 8. 10. 2014, ko je tožnik zaradi bolezni psa obiskal veterinarsko organizacijo, zaradi katere ni bilo mogoče opraviti njegovega šolanja.
Tožnica je imela že od vložitve prošnje za dodelitev BPP dalje pooblaščenko in ima prav, ko meni, da bi morala tožena stranka upoštevati 88. člen ZUP. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vroča njemu. Sodišče tako sodi, da je bil tožnici poziv za dopolnitev vloge z dne 16. 6. 2016 vročen nepravilno, ker ji ni bil vročen po pooblaščenki; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do invalidnine - sprememba zakonske ureditve - presoja ustavnosti zakonske določbe
Ni sporno, da je bil na podlagi ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012, zavarovanec upravičen tudi do invalidnine zaradi telesne okvare zaradi nepoklicne bolezni in s tem do mesečne denarne dajatve, od 1. 1. 2013, ko je pričel veljati ZPIZ-2, pa ne več. Nakazuje se torej pravna praznina, ki po mnenju sodišča lahko pomeni neenakopravno obravnavanje subjektov brez utemeljenega in razumnega razloga. Zato je tudi po mnenju sodišča smiselno, da se omenjena zakonska določba pred Ustavnim sodiščem preizkusi. Pri tem je za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v tej situaciji nepomembno, ali bo tak predlog za presojo ustavnosti omenjenega zakonskega določila podalo sodišče samo, ali ga bo uveljavljal tožnik po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V vsakem primeru je zato pritožba smiselna in razumna.