izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - odvzem državljanstva
Ker je bilo tožniku že dne 11. 1. 1992, kar je pred začetkom veljavnosti Zakona o tujcih dne 26. 2. 1992, odvzeto državljanstvo s pravnomočno in javno objavljeno odločbo Ministrstva za notranje zadeve, in tožnik od tega datuma dalje ni bil več voden v registru stalnega prebivalstva, dne 26. 2. 1992 torej tudi ni bil izbrisan iz omenjenega registra, kar pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev za priznanje statusa upravičenca do povrnitve škode po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
V obravnavanem primeru tožba kot nesporno že sama izpostavlja, da dne 26. 2. 1992 v register stalnega prebivalstva za tožnika ni bila vnesena odjava stalnega prebivališča, saj je tožniku že pred tem datumom prenehala prijava stalnega prebivališča v registru stalnega prebivalstva na podlagi pravnomočne odločbe Ministrstva za notranje zadeve o odvzemu državljanstva, iz česar jasno izhaja, da tožniku prijava stalnega prebivališča ni prenehala zaradi uveljavitve Zakona o tujcih, temveč zaradi odvzema državljanstva RS na podlagi določil Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), upravna organa pa sta zato pravilno presodila, da tožnik po določbah ZPŠOIRSP ni upravičenec za povrnitev škode zaradi izbrisa.
ZDIJZ člen 6. ZPOmK-1 člen 3, 13b. ZGD-1 člen 39. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - ureditev dostopa do informacij javnega značaja po ZPOmK-1 - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Odločba prvostopenjskega organa je napačna iz razloga, ker je pri odločanju deloma izhajal iz definicije poslovne skrivnosti iz 39. člena ZGD-1, ne pa izključno iz definicije poslovne skrivnosti iz 17. točke 3. člena ZPOmK-1.
Izrek odločbe je premalo določen, da bi lahko bil izvršljiv. V izreku je navedeno le, da se nekatere točke v zahtevani odločbi le delno izločijo, ni pa konkretno navedeno, v katerem delu se izločijo.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
ZUS-1 člen 31, 31/2. ZPP člen 87, 87/3. ZGD-1 člen 35.
tožba v upravnem sporu - zakoniti zastopnik - prokurist - postulacijska sposobnost - zavrženje tožbe
Obseg prokure določa 35. člen ZGD-1. Navedena določba je bila z zadnjo novelo, ki velja od 8. 8. 2015, dopolnjena tako, da lahko prokurist tudi zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Ne glede na navedeno pa nov tretji odstavek 35. člena ZGD-1 po mnenju sodišča prokuristu ni podelil pooblastil zakonitega zastopnika. Prokurist torej enako kot pred zakonsko spremembo ostaja pooblaščenec družbe. Čim pa je tako, zanj po določbah ZPP veljajo omejitve, ki veljajo za pooblaščence, tudi omejitev iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izvorna država - pripadnost etnični skupini - notranja zaščita - jezik postopka - načelo varovanja največje otrokove koristi
Tožena stranka dejstva, da je tožnik mladoletnik, sploh ni pozvala z uporabo načela varovanja največje otrokove koristi. Tožena stranka ni storila dovolj, da bi ugotovila tožnikovo državo izvora oziroma državo, kjer bi bil lahko zaščiten. Pri presoji, katera je izvorna država tožnika, ne gre zanemariti dejstva, da tožnik ni uspel predložiti osebnega dokumenta, hkrati pa je zatrjeval, da je v Iranu živel celotno svoje življenje in se tam še vedno nahajajo ostali člani njegove družine. Tožena stranka bo ponovno morala ugotavljati, ali bi Iran ali Afganistan lahko predstavljal tožnikovo izvorno državo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri pa ni navedel nobenih družinskih članov, torej jo je vložil kot samska oseba. Glede na navedeno ni utemeljen ugovor, da bi morala tožena stranka pri ugotavljanju dohodkov upoštevati tudi druge družinske člane, saj jih tožnik v vlogi niti ni navedel.
odpis davčnega dolga - odpust dolga - pogoji za odpust
Tožnikovi dolgovi ne izhajajo iz naslova davčne obveznosti, ampak gre za dolg iz naslova neupravičeno izplačane subvencije in globo na podlagi plačilnega naloga policijske postaje. Glede na to se sodišče strinja z ugotovitvami upravnih organov, da v tem primeru ne gre za dolgove, glede katerih je mogoč odpust na podlagi ZPIUOD.
osebni podatki - javna objava osebnih podatkov - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Namen inšpekcijskega postopka v primeru iz 54. člena ZUOP-1 ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci človekove pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo.
DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - neoddajanje obračunov za DDV - opravljanje ekonomske dejavnosti - neizkazanost zakonskih razlogov
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zgolj razlog, da tožnik trenutno dosega nižjo vrednost dobav, ne more biti razlog za odvzem identifikacije za namene DDV. Tožnik pa se v postopku in tudi v tožbi sklicuje, da mu je zaradi odvzema identifikacijske številke za DDV oteženo poslovanje, posledica katerega pa je slabo finančno stanje. Zato tudi zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da tožnik v postopku ni izkazal, da neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1, s čemer naj bi bilo prav tako utemeljeno izrečeno prenehanje identifikacije za namene DDV, po presoji sodišča ni dovolj izkazan.
mednarodna zaščita - ocena verodostojnosti prosilca - dokazni standard - prosilec iz Nigerije
Kar trije dejavniki pomembno znižujejo verjetnost, da so se dogodki res zgodili tako, kot jih opisuje tožnik, in sicer se tožnik ni kar najbolj potrudil utemeljiti svoje prošnje glede na naravo zatrjevanega razloga za preganjanje (1. alineja 3. odstavka 21. člena ZMZ); da ni podal nobenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti kakšnih dokazov ali indicev (2. alineja 3. odstavka 21. člena ZMZ) od sorodnikov, znancev ali prijateljev iz Nigerije, s čimer bi okrepil zelo šibko izpoved; da je bila njegov opis relevantnih dogodkov in vzrokov za zatrjevano preganjanje zelo pavšalen. Nobene od teh pomanjkljivosti, ki zadevajo tri dejavnike v zvezi s tretjim od kriterijev za oceno (ne)verodostojnosti, tožnik ni odpravil s pojasnili in navedbami v tožbi.
Dokazni standard v azilnih zadevah je nižji od dokaznega standarda t.i. ravnotežja med dvema različnima možnostima – torej nižji od 50 % in seveda še toliko bolj nižji od standarda, ki velja v kazenskem pravu (onkraj razumnega dvoma). Gre za standard razumne verjetnosti, da bi do preganjanja prišlo. Tak standard je v azilnih zadevah potreben, ker je posledica napačne ocene tveganja lahko smrt ali mučenje oziroma nečloveško ravnanje s prosilcem za mednarodno zaščito. Enak dokazni standard (»reasonable likelihood«) zagovarja UNHCR že 17 let.
Nekoliko bolj odprto vprašanje v praksi pa je, če je treba dokazni standard pod 50% verjetnostjo upoštevati tudi, ko gre zgolj za presojo verodostojnosti trditve o preteklem preganjanju. V obravnavanem sporu gre namreč najprej za ugotavljanje konkretnega historičnega dogodka, ki naj bi se po trditvah tožnika že zgodil, in šele potem tudi za oceno prihodnjega tveganja. V elementu preteklega preganjanja pa po mnenju Upravnega sodišča velja višji dokazni standard, in sicer morajo obstajati dovolj resni razlogi za dokazno oceno, da se je zatrjevani historični dogodek zgodil, tako da se stopnja verjetnosti oziroma dvoma približa 50%.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačil - načelo zaslišanja stranke
Listine priloženega spisa izkazujejo, da je tožena stranka 7. 5. 2015 in 11. 5. 2015 izvedla postopek kontrole na terenu, na podlagi katerega so bili ugotovljene nepravilnosti ter odločeno o neupravičenih stroških. Tožeča stranka je v tem postopku sodelovala, kar dokazuje spisu priložen zapisnik o kontroli na kraju samem, ki ga je predstavnik tožeče stranke (brez pripomb) podpisal. Na podlagi navedenega sodišče zavrača tožbeni ugovor, da pred izdajo izpodbijane odločbe tožeča stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku in da je šele iz izpodbijane odločbe izvedela, da so bile v postopku administrativne kontrole ugotovljene nepravilnosti.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je tožena stranka opravila preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, zato preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira, ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - načelo zaslišanja stranke
Vse morebitne nejasnosti bi lahko stranki razrešili še pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi tožena stranka tožeči stranki dala možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dela na črno - gradbena dejavnost
Tožnica je v spornem obdobju kupila šest nepremičnin, jih takoj po izgradnji, v nekaterih primerih pa tudi pred dokončanjem izgradnje, prodala, pri čemer v nobenem od stanovanjskih objektov ni živela. Omenjene okoliščine kažejo na dejstvo, da je bil namen tožnice nadaljnja prodaja nepremičnin v nespremenjeni ali spremenjeni obliki in ustvarjanje dobička pri tem. Šlo je torej za opravljanje dejavnosti, ne da bi bila ta registrirana. Tožničine navedbe, da njen namen ni bil opravljanje neregistrirane dejavnosti, pač pa nakup in gradnja posameznih nepremičnin za osebno rabo, pri čemer so se nameni, da bi v posamezni nepremičnini tudi dejansko živela in jo torej uporabljala za osebne namene v vsakem primeru posebej izjalovili, ostajajo na pavšalni ravni brez konkretnih in ustrezno substanciranih dokazov, ki bi lahko odločitev davčnih organov kakorkoli omajali.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - pripadnost določeni družbeni skupini - krvno maščevanje - splošna verodostojnost prosilca - načelo otrokove največje koristi
Ocena (ne)verodostojnosti pride v poštev, kadar prosilec ne predloži nobenega dokaza, ali pa tudi, če predloži določen(e) dokaz(e) in je njegova prošnja vseeno precej neprepričljiva zaradi nekonsistentnih, malo verjetnih, protislovnih ali nezadostnih navedb. Ugotovitev splošne verodostojnosti mora biti vselej rezultat celovite presoje izjav in ravnanja prosilca pred in med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite.
Zatrjevana dejanja preganjanja je treba ocenjevati v časovni perspektivi in za naprej. Za priznanje statusa begunca je bistveno, ali je podan utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini v prihodnosti, ob vrnitvi v izvorno državo.
Ne glede na to, da ni izpolnjena nobena izmed pravnih podlag grozeče resne škode ob morebitni vrnitvi na Kosovo, sodišče - upoštevajoč načelo varovanja otrokovih koristi - dodaja, da je v obravnavanem primeru bistveno, da se imajo tožniki kam vrniti na Kosovu. Če ima zavrnitev statusa subsidiarne zaščite za posledico zmanjšanje ravni uresničevanja določenih pravic do te mere, da gre za nečloveško ravnanje, je to lahko podlaga za podelitev subsidiarne zaščite samo pod pogojem, da je to zmanjšanje varstva odraz odgovornosti oziroma posledica dejavnikov, za katere morajo biti javni organi izvorne države neposredno ali posredno odgovorni.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 69. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest člen 5-16.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - pripravljalna dela - kategorizacija javne ceste
Če ni jasno, katera javna cesta oziroma pot je kategorizirana, potem tudi ni mogoče trditi, da (morebiti sporna) trasa izpolnjuje merila za kategorizacijo po Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če pa ta trditev ni izkazana, potem pa posledično to tudi pomeni, da ni mogoče trditi, da je obstoj javnega interesa za razlastitev dela nepremičnine, kjer poteka ta javna pot, podan. Če pa javni interes ni izkazan, razlastitev ni dopustna.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Inšpekcijski organ je v ponovljenem postopku po odločbi pritožbenega organa ponovno preučil zadevo in upošteval nova dejstva in okoliščine, ki so bila predložena v dokumentih pritožbe in upošteval razloge, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati odločbe o šolanju psa z dne 26. 3. 2015. Upošteval je tudi zdravstveno stanje psa po 8. 10. 2014, ko je tožnik zaradi bolezni psa obiskal veterinarsko organizacijo, zaradi katere ni bilo mogoče opraviti njegovega šolanja.
ZDavP člen 88. ZGD-1 člen 475. ZDoh-2 člen 94, 97, 102.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitevdelnic - napačna uporaba materialnega prava - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 je upoštevati kot datum odsvojitve delnic datum sklenitve družbene pogodbe. Družba se ustanovi že s sklenitvijo pogodbe in po katerih se stvarni vložki morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register, izročeni pa morajo biti družbi tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga (475. člen ZGD-1). Delnice A. že s sklenitvijo družbene pogodbe več ne pripadajo tožniku, temveč pripadajo družbi in so s tem podani vsi elementi pravnega dejstva odsvojitve kapitala, ki se zahteva po določbah 102. oziroma 94. člena ZDoh-2. Čim pa se pravilno upošteva kot datum odsvojitve delnic A. datum sklenitve družbene pogodbe, ki je še v letu 2007, je upoštevaje izgube (in tudi dobička), dosežene z njihovo odsvojitvijo, pri odmeri davka v letu 2008 v očitnem nasprotju z 97. členom ZDoh-2, kot se to pravilno in skladno z zakonom ugotavlja v izpodbijani odločbi.
Prvo in vrhovno načelo v davčnih zadevah je načelo zakonitosti. Zato so lahko nekoliko drugače kot po ZUP opredeljeni posamezni instituti v ZDavP, med drugim tudi razlogi in pogoji za odločanje po nadzorstveni pravici, ki jih vsebuje 88. člen ZDavP-2. Tako je po ZDavP-2 zaradi kršitve materialnega zakona poleg razveljavitve odmerne odločbe možna tudi njena odprava ali sprememba, rok za odločanje je podaljšan z enega leta na pet let, ker pa gre za davčno obveznost, se ZDavP-2 drugače kot ZUP tu sklicuje le na kršitev zakona in ne podzakonskih predpisov.
Tožnica je imela že od vložitve prošnje za dodelitev BPP dalje pooblaščenko in ima prav, ko meni, da bi morala tožena stranka upoštevati 88. člen ZUP. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vroča njemu. Sodišče tako sodi, da je bil tožnici poziv za dopolnitev vloge z dne 16. 6. 2016 vročen nepravilno, ker ji ni bil vročen po pooblaščenki; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do invalidnine - sprememba zakonske ureditve - presoja ustavnosti zakonske določbe
Ni sporno, da je bil na podlagi ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012, zavarovanec upravičen tudi do invalidnine zaradi telesne okvare zaradi nepoklicne bolezni in s tem do mesečne denarne dajatve, od 1. 1. 2013, ko je pričel veljati ZPIZ-2, pa ne več. Nakazuje se torej pravna praznina, ki po mnenju sodišča lahko pomeni neenakopravno obravnavanje subjektov brez utemeljenega in razumnega razloga. Zato je tudi po mnenju sodišča smiselno, da se omenjena zakonska določba pred Ustavnim sodiščem preizkusi. Pri tem je za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v tej situaciji nepomembno, ali bo tak predlog za presojo ustavnosti omenjenega zakonskega določila podalo sodišče samo, ali ga bo uveljavljal tožnik po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V vsakem primeru je zato pritožba smiselna in razumna.