osebni podatki - javna objava osebnih podatkov - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Namen inšpekcijskega postopka v primeru iz 54. člena ZUOP-1 ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci človekove pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - skrajšani ugotovitveni postopek
Delodajalec mora vse pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti; v takem primeru pa zaslišanje stranke, v skladu z določbo 144. člen ZUP, ni potrebno, saj zaslišanje tožnika na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, ne bi moglo vplivati.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - tujerodne rastlinske vrste - prepoved naseljevanja
Naselitev tujerodnih rastlin je dopustna (omejena) le na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega ministrstva. Takšna ureditev pa tudi ni neskladna s pravno ureditvijo EU ter sodno prakso Sodišča EU, ki omogoča, da se lahko iz razlogov varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, omeji prosti pretok blaga. Kot opravičljivi razlog se priznava tudi varstvo okolja.
ZUS-1 člen 31, 31/2. ZPP člen 87, 87/3. ZGD-1 člen 35.
tožba v upravnem sporu - zakoniti zastopnik - prokurist - postulacijska sposobnost - zavrženje tožbe
Obseg prokure določa 35. člen ZGD-1. Navedena določba je bila z zadnjo novelo, ki velja od 8. 8. 2015, dopolnjena tako, da lahko prokurist tudi zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Ne glede na navedeno pa nov tretji odstavek 35. člena ZGD-1 po mnenju sodišča prokuristu ni podelil pooblastil zakonitega zastopnika. Prokurist torej enako kot pred zakonsko spremembo ostaja pooblaščenec družbe. Čim pa je tako, zanj po določbah ZPP veljajo omejitve, ki veljajo za pooblaščence, tudi omejitev iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba javnih sredstev
Zapisnik 4. seje prodajnega odbora se nanaša na obrazložitev odločitve, da tožeča stranka prične pogajanja s C. o vsebini mandatne pogodbe o finančnem svetovanju pri prodaji delnic, katerih lastnik je tožeča stranka. Tako pri zapisniku kot tudi pri mandatni pogodbi gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev.
Pojem porabe je potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Z določili prvega odstavka 37. člena ZTuj-2 je zakonodajalec toženi stranki podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, da lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, vendar le, če kumulativno izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje in če hkrati ne obstajajo razlogi za zavrnitev iz 55. člena ZTuj-2.
Kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, je treba šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti, na njih ne učinkuje.
izobraževanje odraslih - soglasje k obsegu vpisa v izobraževalni program - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijano odločitvijo, izdajo soglasja (in posledično sklepa), izvajala svojo pristojnost v smislu izvajanja upravnih nalog. Tako z izpodbijanim sklepom in soglasjem ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, niti izpodbijani sklep in soglasje nimata pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko v skladu z 2. členom ZUS-1 izpodbija v upravnem sporu. Ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi - samoprijava - zastaranje pravice do odmere davka
Instituta zastaranja kot ga ureja in določa ZDavP-2, ni mogoče obrazlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih, ko zastarana terjatev preide v naturalno. V civilnopravnih razmerjih je položaj upnika kot enakopravnega udeleženca obligacijskega razmerja varovan mnogo močneje kot položaj upnika, to je države v davčnih razmerjih. Pri obligacijskih razmerjih si stojita nasproti udeleženca v prirejenem razmerju, pri davkih pa na eni strani oblast in na drugi posameznik. Ureditev po ZDavP-2 zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in dokončati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov. Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to v primeru civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti.
dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - zahteva za vročitev dovoljenja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka - stranka v postopku
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, katerega obnovo predlaga tožnik, je bilo izdano v postopku, na podlagi določbe 115. člena ZV-1. Ta določba ne predvideva vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve dovoljenja za raziskavo podzemnih voda, določa pa, da se to dovoljenje izda pod pogoji smiselne uporabe določb tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje. Iz tega razloga je organ pravilno ugotovil, da tudi določbe, ki se nanašajo na izdajo vodnega dovoljenja, ne vsebujejo obveznosti vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve vodnega dovoljenja.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - načelo zaslišanja stranke - javna listina - bistvena kršitev pravil postopka
Ko gre za ZUP, tretji odstavek 9. člena lahko napotuje le na 144. člen (skrajšani ugotovitveni postopek), ki določa pogoje, pod katerimi je odločbo dopustno izdati brez zaslišanja stranke. Stališče tožeče stranke, da v obravnavani zadevi ti pogoji niso bili izpolnjeni, je po presoji sodišča utemeljeno in mu tožena stranka v odgovoru na tožbo niti ne ugovarja. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - obdavčljiva dejavnost - prodaja zemljišča - prenos lastninske pravice
Tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od računa, ki se nanaša na prodajo zemljišča. Pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi česar pogoj za izročitev notarsko overjene pogodbe s strani prodajalca nepremičnine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, ni bil izpolnjen. Za potrebe presoje pravilne uporabe davčne zakonodaje mora biti prenos lastninske pravice opravljen tako, da zadosti pravno veljavnemu prenosu lastninske pravice po Stvarnopravnemu zakoniku. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - neoddajanje obračunov za DDV - opravljanje ekonomske dejavnosti - neizkazanost zakonskih razlogov
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zgolj razlog, da tožnik trenutno dosega nižjo vrednost dobav, ne more biti razlog za odvzem identifikacije za namene DDV. Tožnik pa se v postopku in tudi v tožbi sklicuje, da mu je zaradi odvzema identifikacijske številke za DDV oteženo poslovanje, posledica katerega pa je slabo finančno stanje. Zato tudi zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da tožnik v postopku ni izkazal, da neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1, s čemer naj bi bilo prav tako utemeljeno izrečeno prenehanje identifikacije za namene DDV, po presoji sodišča ni dovolj izkazan.
ZDavP člen 88. ZGD-1 člen 475. ZDoh-2 člen 94, 97, 102.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitevdelnic - napačna uporaba materialnega prava - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 je upoštevati kot datum odsvojitve delnic datum sklenitve družbene pogodbe. Družba se ustanovi že s sklenitvijo pogodbe in po katerih se stvarni vložki morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register, izročeni pa morajo biti družbi tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga (475. člen ZGD-1). Delnice A. že s sklenitvijo družbene pogodbe več ne pripadajo tožniku, temveč pripadajo družbi in so s tem podani vsi elementi pravnega dejstva odsvojitve kapitala, ki se zahteva po določbah 102. oziroma 94. člena ZDoh-2. Čim pa se pravilno upošteva kot datum odsvojitve delnic A. datum sklenitve družbene pogodbe, ki je še v letu 2007, je upoštevaje izgube (in tudi dobička), dosežene z njihovo odsvojitvijo, pri odmeri davka v letu 2008 v očitnem nasprotju z 97. členom ZDoh-2, kot se to pravilno in skladno z zakonom ugotavlja v izpodbijani odločbi.
Prvo in vrhovno načelo v davčnih zadevah je načelo zakonitosti. Zato so lahko nekoliko drugače kot po ZUP opredeljeni posamezni instituti v ZDavP, med drugim tudi razlogi in pogoji za odločanje po nadzorstveni pravici, ki jih vsebuje 88. člen ZDavP-2. Tako je po ZDavP-2 zaradi kršitve materialnega zakona poleg razveljavitve odmerne odločbe možna tudi njena odprava ali sprememba, rok za odločanje je podaljšan z enega leta na pet let, ker pa gre za davčno obveznost, se ZDavP-2 drugače kot ZUP tu sklicuje le na kršitev zakona in ne podzakonskih predpisov.
Tožnica je imela že od vložitve prošnje za dodelitev BPP dalje pooblaščenko in ima prav, ko meni, da bi morala tožena stranka upoštevati 88. člen ZUP. Po določbi prvega odstavka 88. člena ZUP se namreč v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, pisanja vroča njemu. Sodišče tako sodi, da je bil tožnici poziv za dopolnitev vloge z dne 16. 6. 2016 vročen nepravilno, ker ji ni bil vročen po pooblaščenki; gre za kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do invalidnine - sprememba zakonske ureditve - presoja ustavnosti zakonske določbe
Ni sporno, da je bil na podlagi ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012, zavarovanec upravičen tudi do invalidnine zaradi telesne okvare zaradi nepoklicne bolezni in s tem do mesečne denarne dajatve, od 1. 1. 2013, ko je pričel veljati ZPIZ-2, pa ne več. Nakazuje se torej pravna praznina, ki po mnenju sodišča lahko pomeni neenakopravno obravnavanje subjektov brez utemeljenega in razumnega razloga. Zato je tudi po mnenju sodišča smiselno, da se omenjena zakonska določba pred Ustavnim sodiščem preizkusi. Pri tem je za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v tej situaciji nepomembno, ali bo tak predlog za presojo ustavnosti omenjenega zakonskega določila podalo sodišče samo, ali ga bo uveljavljal tožnik po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V vsakem primeru je zato pritožba smiselna in razumna.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Inšpekcijski organ je v ponovljenem postopku po odločbi pritožbenega organa ponovno preučil zadevo in upošteval nova dejstva in okoliščine, ki so bila predložena v dokumentih pritožbe in upošteval razloge, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati odločbe o šolanju psa z dne 26. 3. 2015. Upošteval je tudi zdravstveno stanje psa po 8. 10. 2014, ko je tožnik zaradi bolezni psa obiskal veterinarsko organizacijo, zaradi katere ni bilo mogoče opraviti njegovega šolanja.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je tožena stranka opravila preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, zato preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira, ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - pripadnost določeni družbeni skupini - krvno maščevanje - splošna verodostojnost prosilca - načelo otrokove največje koristi
Ocena (ne)verodostojnosti pride v poštev, kadar prosilec ne predloži nobenega dokaza, ali pa tudi, če predloži določen(e) dokaz(e) in je njegova prošnja vseeno precej neprepričljiva zaradi nekonsistentnih, malo verjetnih, protislovnih ali nezadostnih navedb. Ugotovitev splošne verodostojnosti mora biti vselej rezultat celovite presoje izjav in ravnanja prosilca pred in med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite.
Zatrjevana dejanja preganjanja je treba ocenjevati v časovni perspektivi in za naprej. Za priznanje statusa begunca je bistveno, ali je podan utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini v prihodnosti, ob vrnitvi v izvorno državo.
Ne glede na to, da ni izpolnjena nobena izmed pravnih podlag grozeče resne škode ob morebitni vrnitvi na Kosovo, sodišče - upoštevajoč načelo varovanja otrokovih koristi - dodaja, da je v obravnavanem primeru bistveno, da se imajo tožniki kam vrniti na Kosovu. Če ima zavrnitev statusa subsidiarne zaščite za posledico zmanjšanje ravni uresničevanja določenih pravic do te mere, da gre za nečloveško ravnanje, je to lahko podlaga za podelitev subsidiarne zaščite samo pod pogojem, da je to zmanjšanje varstva odraz odgovornosti oziroma posledica dejavnikov, za katere morajo biti javni organi izvorne države neposredno ali posredno odgovorni.