inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje
V obravnavanem primeru ni ugotovljeno niti temeljno pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena uporaba ZV, ali gre za poseg v naravni ali umetni vodotok ali vodno zemljišče.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - sodno varstvo - upravni spor
Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).
Sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 23. 3. 2015 je bil pritožnici vročen s fikcijo dne 30. 3. 2015 osemdnevni pritožbeni rok pa se je iztekel 7. 4. 2015. V tem času tožnici ni bil postavljen niti skrbnik za poseben primer, niti pooblaščenec za vročanje. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da se je slednje zgodilo šele 14. 7. 2015. Iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da tožnica dokumenta dejansko ne bi dobila, in da je prišlo do pomot pri vročanju iz 98. člena ZUP. Zavrženje njene pritožbe z dne 5. 8. 2015 je zato pravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - izpodbijanje stroškov izvršbe
Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP izrecno omejuje možnost dodelitve BPP le na uveljavljanje ugovornih razlogov, zato zgolj na podlagi nestrinjanja s stroški izvršbe, ne da bi bil izkazan obstoj razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ni mogoče izpolniti pogojev za dodelitev BPP.
presoja vplivov na okolje - celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Tožnik utemeljeno opozarja na določbo tretjega odstavka 137. člena ZON, po katerem ima društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje veljavnosti dovoljenja - načelo nevračanja
Glede na določbo drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 je pristojni organ v postopku za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje vezan na podano mnenje policije o dovoljenosti oz. nedovoljenosti tujčeve odstranitve iz Republike Slovenije. In v primeru tožeče stranke je policijska uprava Maribor nesporno potrdila dovoljenost odstranitve tožeče stranke iz Republike Slovenije, kar potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa. Trditve policije temeljijo na poročilu Evropskega centra za manjšinska vprašanja Romov v jugoslovanskih državah naslednicah in Poročilu komisije EU o napredku držav zahodnega Balkana, ki ga je predstavil Informacijski center za azil in migracije. Zato je izpodbijana odločitev, da se iz tega razloga dovoljenje za začasno prebivanje ne podaljša, pravilna.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izvorna država - pripadnost etnični skupini - notranja zaščita - jezik postopka - načelo varovanja največje otrokove koristi
Tožena stranka dejstva, da je tožnik mladoletnik, sploh ni pozvala z uporabo načela varovanja največje otrokove koristi. Tožena stranka ni storila dovolj, da bi ugotovila tožnikovo državo izvora oziroma državo, kjer bi bil lahko zaščiten. Pri presoji, katera je izvorna država tožnika, ne gre zanemariti dejstva, da tožnik ni uspel predložiti osebnega dokumenta, hkrati pa je zatrjeval, da je v Iranu živel celotno svoje življenje in se tam še vedno nahajajo ostali člani njegove družine. Tožena stranka bo ponovno morala ugotavljati, ali bi Iran ali Afganistan lahko predstavljal tožnikovo izvorno državo.
Kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, je treba šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti, na njih ne učinkuje.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - tujerodne rastlinske vrste - prepoved naseljevanja
Naselitev tujerodnih rastlin je dopustna (omejena) le na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega ministrstva. Takšna ureditev pa tudi ni neskladna s pravno ureditvijo EU ter sodno prakso Sodišča EU, ki omogoča, da se lahko iz razlogov varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, omeji prosti pretok blaga. Kot opravičljivi razlog se priznava tudi varstvo okolja.
odpis davčnega dolga - odpust dolga - pogoji za odpust
Tožnikovi dolgovi ne izhajajo iz naslova davčne obveznosti, ampak gre za dolg iz naslova neupravičeno izplačane subvencije in globo na podlagi plačilnega naloga policijske postaje. Glede na to se sodišče strinja z ugotovitvami upravnih organov, da v tem primeru ne gre za dolgove, glede katerih je mogoč odpust na podlagi ZPIUOD.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba javnih sredstev
Zapisnik 4. seje prodajnega odbora se nanaša na obrazložitev odločitve, da tožeča stranka prične pogajanja s C. o vsebini mandatne pogodbe o finančnem svetovanju pri prodaji delnic, katerih lastnik je tožeča stranka. Tako pri zapisniku kot tudi pri mandatni pogodbi gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev.
Pojem porabe je potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije.
ZDIJZ člen 6. ZPOmK-1 člen 3, 13b. ZGD-1 člen 39. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - ureditev dostopa do informacij javnega značaja po ZPOmK-1 - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Odločba prvostopenjskega organa je napačna iz razloga, ker je pri odločanju deloma izhajal iz definicije poslovne skrivnosti iz 39. člena ZGD-1, ne pa izključno iz definicije poslovne skrivnosti iz 17. točke 3. člena ZPOmK-1.
Izrek odločbe je premalo določen, da bi lahko bil izvršljiv. V izreku je navedeno le, da se nekatere točke v zahtevani odločbi le delno izločijo, ni pa konkretno navedeno, v katerem delu se izločijo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa - osnovna šola - nacionalno preverjanje znanja - prepoved razvrščanja šol
V obravnavani zadevi stranka z interesom ni zahtevala od tožeče stranke, naj ji pokaže razvrstitev šol, ampak je zahtevala zgolj podatke o srednji vrednosti v 6. in 9. razredu v letu 2015 po osnovnih šolah. Zahtevane dokumente je mogoče pripraviti z uporabo obstoječega računalniškega sistema, priprava zahtevanega dokumenta je za tožečo stranko tudi relativno enostavna in vanjo ni potrebno vložiti nesorazmernega napora.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - odvzem državljanstva
Ker je bilo tožniku že dne 11. 1. 1992, kar je pred začetkom veljavnosti Zakona o tujcih dne 26. 2. 1992, odvzeto državljanstvo s pravnomočno in javno objavljeno odločbo Ministrstva za notranje zadeve, in tožnik od tega datuma dalje ni bil več voden v registru stalnega prebivalstva, dne 26. 2. 1992 torej tudi ni bil izbrisan iz omenjenega registra, kar pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev za priznanje statusa upravičenca do povrnitve škode po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
V obravnavanem primeru tožba kot nesporno že sama izpostavlja, da dne 26. 2. 1992 v register stalnega prebivalstva za tožnika ni bila vnesena odjava stalnega prebivališča, saj je tožniku že pred tem datumom prenehala prijava stalnega prebivališča v registru stalnega prebivalstva na podlagi pravnomočne odločbe Ministrstva za notranje zadeve o odvzemu državljanstva, iz česar jasno izhaja, da tožniku prijava stalnega prebivališča ni prenehala zaradi uveljavitve Zakona o tujcih, temveč zaradi odvzema državljanstva RS na podlagi določil Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), upravna organa pa sta zato pravilno presodila, da tožnik po določbah ZPŠOIRSP ni upravičenec za povrnitev škode zaradi izbrisa.
ZUS-1 člen 31, 31/2. ZPP člen 87, 87/3. ZGD-1 člen 35.
tožba v upravnem sporu - zakoniti zastopnik - prokurist - postulacijska sposobnost - zavrženje tožbe
Obseg prokure določa 35. člen ZGD-1. Navedena določba je bila z zadnjo novelo, ki velja od 8. 8. 2015, dopolnjena tako, da lahko prokurist tudi zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Ne glede na navedeno pa nov tretji odstavek 35. člena ZGD-1 po mnenju sodišča prokuristu ni podelil pooblastil zakonitega zastopnika. Prokurist torej enako kot pred zakonsko spremembo ostaja pooblaščenec družbe. Čim pa je tako, zanj po določbah ZPP veljajo omejitve, ki veljajo za pooblaščence, tudi omejitev iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, po kateri je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
vozniški izpit - ocena praktičnega dela izpita - upravna zadeva - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ocena praktičnega dela vozniškega izpita ne ustreza definiciji upravne stvari v smislu določb ZUP. Z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije, zato bi sodišče o zakonitosti izpodbijane odločbe lahko odločalo samo, če bi tako določal zakon. Zakonodajalec pa v takšnemu primeru ni predvidel sodnega varstva, zato izpodbijane odločbe tudi po 2. členu ZUS-1 ni dopustno izpodbijati.
osebni podatki - javna objava osebnih podatkov - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Namen inšpekcijskega postopka v primeru iz 54. člena ZUOP-1 ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci človekove pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo.
Zahtevek za odškodnino v obliki nadomestnega premoženja je namreč pravno upravičen le nasproti zavezancu, v katerega premoženju so nepremičnine, ki se kot podržavljene vrnejo upravičencu (51. člen ZDen). Ker podržavljene nepremičnine v obravnavani zadevi niso med sredstvi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (so v zasebni lasti), omenjeni sklad tudi ni zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja, kar posledično pomeni, da tudi vračilo v obliki nadomestnih zemljišč po zakonu ni mogoče.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - skrajšani ugotovitveni postopek
Delodajalec mora vse pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti; v takem primeru pa zaslišanje stranke, v skladu z določbo 144. člen ZUP, ni potrebno, saj zaslišanje tožnika na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, ne bi moglo vplivati.