brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Med strankama postopka ni sporno, da je tožeča stranka gospodarska družba, ki ne sodi med osebe, ki so v 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča tudi ni podana zatrjevana neustavnost te zakonske določbe v smislu neenakosti (14. člen Ustave), saj tudi za ostale gospodarske družbe velja, da jim pravica do brezplačne pravne pomoči ne pripada. Glede na različen dejanski položaj, upravičenja, ki jih ima pravna oseba, po mnenju sodišča ne morejo biti enaka tistim, ki jih ima fizična oseba, ker gre za povsem drugačne vrste subjektov, ki s fizičnimi osebami niso primerljivi.
ZDoh-2 člen 35, 35/3, 36, 46, 124, 124/1. ZZdrS člen 65.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - odvisno pogodbeno razmerje - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba - dopolnilna dejavnost - nadurno delo - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz dejavnosti
Za dohodek iz dejavnosti se šteje zgolj dohodek, kot je opredeljen v 46. členu ZDoh-2, to je dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in na rezultat opravljanja dejavnosti. Kar po razlagi predlagatelja zakona pomeni, da se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, šteje zgolj dohodek, dosežen s trajnim, neodvisnim opravljanjem ekonomske aktivnosti, medtem ko se vsi drugi dohodki iz posameznih poslov, ki niso del takšne trajne in neodvisne ekonomske aktivnosti ali v zvezi s takšno aktivnostjo, obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve.
Ker ZDoh-2 podjetniške oziroma poklicne dejavnosti natančneje ne definira, je treba pomen tega pojma določiti glede na splošno opredelitev podjetniške dejavnosti iz drugega odstavka 3. člena ZGO-1. Za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Formalne okoliščine, pa čeprav objektivne, kot je navedba firme samostojnega podjetnika oziroma vpis v ustrezen register, same po sebi opravljanja podjetniške oziroma poklicne dejavnosti še ne izkazujejo. Pomemben je način, na katerega se dejavnost opravlja.
Nesporno je ugotovljeno, da je bilo delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o strokovnem sodelovanju in po Podjemnih pogodbah opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za nadurno delo) in s tem kot dohodke iz delovnega razmerja. Po drugi strani pa je, iz že navedenih razlogov, iz katerih je pogodbeno razmerje po sklenjenih pogodbah šteti za odvisno, izplačila za delo, ki so ga opravili zdravniki, ki s tožečo stranko niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno obravnaval kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot je opravljena izplačila po izstavljenih računih obravnavala tožeča stranka.
ZZDej člen 35. ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 36, 37, 37/1, 37/1-1, 38, 38/3, 46. ZZdrS člen 65.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - pogodba o zaposlitvi - nadurno delo - navidezni pravni posel - odvisno razmerje - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz dejavnosti
Za dohodek iz dejavnosti se šteje zgolj dohodek, kot je opredeljen v 46. členu ZDoh-2, to je dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in na rezultat opravljanja dejavnosti. Kar po razlagi predlagatelja zakona pomeni, da se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, šteje zgolj dohodek, dosežen s trajnim, neodvisnim opravljanjem ekonomske aktivnosti, medtem ko se vsi drugi dohodki iz posameznih poslov, ki niso del takšne trajne in neodvisne ekonomske aktivnosti ali v zvezi s takšno aktivnostjo, obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve.
Delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, je bilo enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o opravljanju zdravstvenih storitev opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za nadurno delo) in s tem kot dohodke iz delovnega razmerja. Izplačila za delo, ki so ga opravili zdravniki, ki s tožečo stranko niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi, je utemeljeno obravnaval kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja in ne kot dohodke iz dejavnosti, kot je opravljena izplačila po izstavljenih računih obravnavala tožeča stranka.
ZUP člen 213. ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZUS-1 člen 64, 64/3.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavitev postopka odmere davka - stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - akcesorni zahtevek
V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani. Z izdajo sodbe so odpravljeni tudi drugi akti, izdani v postopku odločanja o isti upravni stvari, če je sodišče presojalo in odpravilo izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji upravnega odločanja. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka kot akcesorni zahtevek, pa v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 17/17/1, 17/5, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4.
disciplinski postopek - Notarska zbornica Slovenije - nosilec javnih pooblastil - tožnik v upravnem sporu - pravni interes - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. To pomeni, da osebe, ki v postopku izdaje upravnega akta niso imele položaja stranke ali stranskega udeleženca, niso upravičene do vložitve tožbe v upravnem sporu, razen kolikor se ta tožba nanaša na vprašanje njihove pravice do udeležbe v zadevnem upravnem postopku. Tožnik ne more biti organ, ki je odločal v končanem postopku. V konkretnem primeru Notarska zbornica Slovenije vlaga tožbo v upravnem sporu zoper sklep disciplinske komisije II. stopnje Notarske zbornice Slovenije. Disciplinska komisija je organ Notarske zbornice Slovenije, organ, ki svoje naloge izvršuje pri Notarski zbornici. S tem, ko je Notarska zbornica Slovenije vložila tožbo zoper disciplinsko komisijo II. stopnje, je torej vložila tožbo zoper lastni organ, kar pa ni dopustno.
Pri odločanju v disciplinskem postopku gre za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nazora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije. Glede na zgoraj navedeno sklep disciplinske komisije Notarske zbornice nima narave upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
davčna izvršba - tožbeni ugovori - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik z ugovori, ki se na izpodbijani sklep o davčni izvršbi ne nanašajo, ne more biti uspešen. Konkretnih ugovorov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep pa tožnik ne navaja.
ZZDej člen 3, 35. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/3, 35/3-2, 36, 37, 46. ZZdrS člen 65.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb - delovni čas - nadurno delo - dodatno izplačilo plače - odvisno razmerje - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Ni spora o zdravstvenih storitvah, ki so se na podlagi sklenjenih pogodb opravljale, pa tudi ne o tem, da so se storitve opravljale v prostorih tožeče stranke, z njenimi sredstvi, po njenih navodilih oziroma pod njenim nadzorom. Kar vse, tudi po presoji sodišča, enako kot meni davčni organ, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2, in ki vključuje tako delovno razmerje iz 1. točke kot tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitve, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic in odgovornosti fizične osebe in delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo (2. točka tretjega odstavka 35. člena).
S tem ko tožeča stranka pojasnjuje razloge, ki so privedli do sklepanja Pogodb o opravljanju zdravniških storitev (pomanjkanje zdravnikov in zdravniki niso želeli podpisati soglasij za dodatno opravljanje zdravstvenih storitev) pritrdi ugotovitvam davčnega organa prve stopnje o tem, da je bil pravi namen pogodb ta, da se izognejo zakonskim omejitvam – tako davčnim kot tistim, ki se nanašajo na plačilo za nadurno delo (zmanjšanje dodatkov za dežurstva, nadurno delo, nočno in praznično delo zdravnikov po ZSPJS), ter da so bile v tem pogledu pogodbe dejansko „navidezne“, saj je bil njihov pravi namen doseči višje plačilo za nadurno delo in hkrati doseči čim ugodnejšo obdavčitev. Delo, ki so ga po sklenjenih pogodbah opravili zdravniki, ki so bili zaposleni pri tožeči stranki, je bilo enako tistemu, ki so ga sicer opravljali v rednem delovnem razmerju. To pa pomeni, da je davčni organ izplačila za delo, ki so ga po Pogodbah o opravljanju zdravstvenih storitev opravili zaposleni zdravniki, utemeljeno obravnaval v skladu s pravno naravo prejemkov (kot plačilo za nadurno delo) in s tem kot dohodke iz delovnega razmerja.
ZDavP-2 člen 101, 102, 103, 110, 110/1. ZUP člen 214.
odpis davčnega dolga - odpis davčnega dolga iz naslova primerkov za zdravstveno zavarovanje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, izpodbijani upravni akt pa je tako pomanjkljiv, da ga ni mogoče preizkusiti. Niti iz sklepa o zavrženju niti iz odločbe o zavrnitvi tožnikove zahteve ni razvidna višina davčnega dolga iz različnih naslovov, ki bi bili podprti z dokazili v upravnih spisih, iz katerih bi lahko sodišče preizkusilo pravilnost odločitve finančnega organa po posameznih vrstah prispevkov. Zgolj navajanje pravne podlage brez ugotovljenega dejanskega stanja pa ne more biti predmet posamičnega upravnega akta, katerega pravilnost se preizkuša v tem upravnem sporu.
mednarodna zaščita - nedovoljena prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje prošnje - že priznan status subsidiarne zaščite v drugi državi - nova dejstva in novi dokazi
Tožena stranka s sklepom zavrgla prošnjo tožnika za mednarodno zaščito kot nedopustno, ker je tožniku mednarodno zaščito in sicer subsidiarno zaščito že priznala druga država članica EU in sicer Švedska, tožnik pa ni oseba iz VI. poglavja ZMZ-1.
Določbi 52. člena ZUS-1 je treba v postopku mednarodne zaščite dati pravu EU, Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ter Ustavi skladno interpretacijo. Vrhovno sodišče se sicer v določenih zadevah sklicuje na določilo 52. člena ZUS-1, vendar pa prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v zadevah mednarodne zaščite ne more veljati absolutno.
ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 138. ZUP člen 169, 171. ZDS-1 člen 18.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - odvetnik - pregled poslovne dokumentacije - sodelovalna dolžnost zavezanca za davek - davčna osnova
Davčni inšpektor ima v določbah 138. člena ZDavP-2 in 18. člena ZDS-1 pooblastilo za vstop v poslovne prostore in pregled poslovne dokumentacije. Neutemeljeno je zato tožnikovo sklicevanje na določbe ZOdv in ZKP glede hišne preiskave. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi uradni osebi pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora opravljali kakršna koli preiskovalna dejanja, zato po mnenju sodišča posebna odločba sodišča ni bila potrebna. Davčni organ je od tožnika zahteval predložitev poslovne dokumentacije, ki je pomembna za obdavčenje, zato po mnenju sodišča v pravico do zaupnosti med odvetnikom in njegove stranke ni bilo poseženo. V zaupnem razmerju med odvetnikom in njegovo stranko se namreč ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek.
Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Uporaba SRS je torej obvezna in velja za vse gospodarske subjekte, tudi za tiste, ki opravljajo dejavnost odvetništva. Skladno z računovodskimi standardi se prihodki in odhodki upoštevajo v skladu s temeljno računovodsko predpostavko strogega upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov, kar pomeni, da se poslovni dogodek pripozna takrat, ko se pojavi, in ne šele ob plačilu. Odhodki pa se pripoznajo na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov ali odhodkov in pridobitve prihodkov.
V konkretnem primeru je plačilni nalog postal pravnomočen 30. 10. 2007. S tem datumom je skladno s prvim odstavkom 44. člena ZP-1 začel teči zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije. Tožnici je bil predhodno, to je 23. 6. 2009, izdan sklep o davčni izvršbi, kar pomeni, da se je izvršba začela znotraj predpisanega zastaralnega roka. Decembra 2011 je bila terjatev prijavljena v postopek osebnega stečaja, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, dne 5. 3. 2015 pa je bil izdan izpodbijani sklep. Glede na navedeno do izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi na podlagi 125. oziroma 126. člena ZDavP-2 še ni potekel rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - vpliv na sosednjo nepremičnino - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru se tožena stranka do tožnikovega zatrjevanja, da sporna gradnja posega v njegovo nepremičnino na način, ki ga večkrat podrobno opisuje, ni opredelila, torej ni pojasnila, kateri so razlogi, zaradi katerih takemu tožnikovemu zatrjevanju ni sledila in na podlagi kakšnih dejstev je prišla do zaključka, da s sporno gradnjo na njegovi nepremičnini niso nastali nedovoljeni vplivi. Zaradi opisanih pomanjkljivosti odločitve tožene stranke v tem obsegu ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - vrsti red predkupnih upravičencev - zakupnik zemljišča - vpis zakupnega razmerja v zemljiško knjigo
Ob ugotovitvi, da so izpolnjene vse predpostavke za veljavnost zakupnega razmerja, po mnenju sodišča takemu zakupnemu razmerju pripada predkupna pravica po 23. členu ZKZ, v primeru, da se je predkupni upravičenec ob prijavi na zakupno razmerje skliceval in za to predložil dokaze o obstoju predkupne pravice. 1. točka drugega odstavka 27. člena ZKZ namreč določa, da lahko uveljavlja prednostno pravico zakupnik, pri tem pa ne določa dodatnega pogoja, da bi moral biti zakup vpisan v zemljiško knjigo. Po mnenju sodišča dejstvo, da zakupno razmerje v konkretnem primeru ni bilo vknjiženo v zemljiško knjigo, tožnica pa ga je ob prijavi pravnega posla uveljavlja in dokazovala, ne more imeti učinkov na tretje osebe.
Ugovor tožnika, da je za predlagani poseg treba uporabiti sedaj veljavne prostorsko ureditvene pogoje za območje posega, je utemeljen. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na območju katere prostorske celote se objekt nahaja in kakšni so prostorsko ureditveni pogoji za to prostorsko celoto. V zadevi ni sporno, da v času, ko je bilo na podlagi Sanacijskega PUP izdano gradbeno dovoljenje z dne 12. 12. 2006 za legalizacijo obstoječega pomožnega kmetijskega objekta s pogoji sanacije, veljavni prostorsko ureditveni pogoji gradnje takega objekta, ki je bil predmet legalizacije, niso dovoljevali. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, ali sedaj veljavni prostorsko ureditveno pogoji za to območje tako gradnjo dopuščajo.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - kritičnost do kaznivega dejanja - povračilo škode oškodovancu
Obsojenčeva pripravljenost na povrnitev škode in s tem odnos do kaznivega dejanja se ocenjujeta glede na dejanske zmožnosti obsojenca, torej se glede na konkretne finančne in ostale zmožnosti obsojenca ugotavlja, ali je storil vse, kar bi v danih razmerah lahko, da bi škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, povrnil. Tožena stranka ugotavlja, da take pripravljenosti pri tožnici ni zaznala. Sklicevanje tožnice na to, da je družba A. prenehala v postopku redne likvidacije in da zato ni več oškodovanca, do katerega naj bi pokazala svoj odnos, ni skladno s temeljim pravilom kazenskega prava, da nihče ne sme zadržati nič od tega, kar je pridobljeno s kaznivim dejanjem, še zlasti ne zato, ker je od dne, ko je bil tožnici dosojen znesek plačila, do prenehanja družbe minilo kar nekaj časa, vendar pa tožnica ni izkazala, da bi vsaj v tem času skušala poiskati kontakt z oškodovano družbo.
odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - začasna odločba - koristi otroka
Tožena stranka je v odločbi pojasnila razloge za izdajo začasne odločbe, to je hudo čustveno stisko otrok, ki so jo zaznali različni strokovni delavci in ki je terjala takojšnje ukrepanje, brez izvedbe ugotovitvenega postopka. Razlog za izdajo začasne odločbe ni bil zgolj dogodek z dne 2. 2. 2016, četudi je bil, kot pravilno ugotavlja tožnica, povod za začasni odvzem otrok. Tožena stranka se z družino tožnice ukvarja več let in ob tem zaznava, da se konflikti med staršema, ob večkratnem obnavljanju partnerske zveze, prenašajo na odnose do otrok, oziroma da so otroci priča in del tega konfliktnega razmerja. Ocena ogroženosti, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, je bila tretja ocena, ki jo je za tožničino družino izdelala tožena stranka.
Vprašanje, ali gre za nepredpakirano ali predpakirano prašičje meso, je v konkretnem primeru pomembno zato, ker se z izrekom izpodbijane odločbe izrecno nalaga označevanje nepredpakiranega prašičjega mesa. Če ne gre za nepredpakirano meso, že iz tega razloga izreka odločbe oziroma z njim izrečenega ukrepa ni mogoče potrditi kot pravilnega. Zato bi že prvostopenjski organ na omenjeno pripombo tožnice moral odgovoriti. Vsekakor pa bi razloge odločitve v tej smeri moral dopolniti drugostopenjski organ. Ker tega ni storil, je obrazložitev odločbe ostala bistveno pomanjkljiva.
ZVO-1 člen 20. ZUP člen 67, 67/1, 67/3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 53, 53/2, 53/2-8.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - finančno jamstvo - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tako Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih, veljavna v času vložitve vloge, kot uredba, veljavna v času izdaje spornega sklepa, sta določali, da mora upravljalec odlagališča po končanih zapiralnih delih toženki predložiti finančno jamstvo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
V zadevi ni sporno, da se predmetna stavba, ki jo želi tožnik „legalizirati“, nahaja v območju urejanja OPN MOL, kjer je predviden sprejem OPPN, saj tožnik tega ne prereka. Prav tako ni sporno, da do uveljavitve OPPN velja 95. člen OPN MOL, ki novogradenj (kamor sodi tudi „legalizacija“ že zgrajenih objektov), ne dovoljuje. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje se sodišče strinja s toženko, da v zadevi ni izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja določa skladnost projekta s prostorskim aktom.
dovoljenje za nabavo rožja - razlog za izdajo orožne listine - ogrožanje osebne varnosti
Upravna organa sta pravilno zaključila, da v obravnavanem primeru pogoji za izdajo dovoljenja za nabavo orožja za potrebe osebne varnosti niso podani. Pritrditi je zaključku, da se takšno dovoljenje izda le osebi, katere osebna varnost je dejansko ogrožena do te mere, da oseba nima druge možnosti varovanja in je uporaba orožja edino in najbolj učinkovito sredstvo za odvrnitev napada.