tožba v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Z zakonom določeni 30-dnevni rok za vložitev tožbe je za tožečo stranko začel teči 1. 6. 2016 in se je iztekel 30. 6. 2016 - to je bil zadnji dan, ko bi stranka še lahko pravočasno vložila tožbo. Tožbo pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa, vložila šele 7. 7. 2016, s tega dne priporočeno po pošti poslano poštno pošiljko, torej po poteku z zakonom določenega roka in s tem prepozno.
inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - predlog za obnovo inšpekcijskega postopka - stranski udeleženec
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka pomeni ugotovitev inšpektorja, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, torej vsebinsko odločitev. Taka odločitev lahko poseže tudi v pravice in koristi osebe, ki je te pravice in koristi v inšpekcijskem postopku varovala (ali bi jih morala varovati) kot stranski udeleženec. Obnova postopka v obravnavani zadevi je torej načeloma možna.
Tožena stranka je odločitev o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči oprla na določbo 2. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre, ki pa že od 1. 9. 2014 ne velja več. Izrecno se je na neveljavno določbo 24. člena ZSVarPre sklicevala pri ugotavljanju, katero premoženje se ne upošteva pri ocenjevanju materialnih pogojev prosilca. Sodišče zato pritrjuje tožniku, da je tožena stranka odločitev sprejela na podlagi pravnega predpisa, ki v trenutku odločanja ni več veljal, kar pomeni, da je nezakonita.
nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice
Ni namen ZBPP, da bi se brezplačna pravna pomoč dodelila v tistih zadevah, ki so očitno nerazumne. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da pritožba na ESČP ne bi bila sprejeta v obravnavo, saj je tožnik z zamudo roka pri vložitvi ustavne pritožbe izkazal premajhno skrbnost pri uveljavljanju pravnih sredstev pred domačimi sodišči.
davčna izvršba - obročno plačilo dolga - ponovna vloga za obročno plačilo dolga - zavrženje vloge
V konkretnem primeru je bilo o enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi že odločeno. Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog izpolnjuje, kar pa, glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
ZVO-1 člen 118, 118/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dovoljenje za izpust toplogrednih plinov - okoljevarstveno dovoljenje - upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes
Če upravljavec naprave nima veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, to pomeni, da nima zakonite podlage za delovanje naprave in s tem tudi za opravljanje dejavnosti v napravi, ki pomeni vir toplogrednih plinov. Dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov samo po sebi je v takem primeru očitno brezpredmetno.
dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - pogoji za izdajo dovoljenja - tveganje za javno vodooskrbo - obrazložitev odločbe
Upravni organ je v spornem primeru pridobil vse potrebne raziskave oziroma strokovna mnenja ter ugotovil, da je po rezultatih Analize tveganja vpliv vrtalnih del na črpališče zanemarljiv le ob skupnih črpanih količinah do 60 l/s. Ker ima črpališče C. podeljeno vodno pravico v količini 110 l/s, pomeni omenjeni poseg preveliko tveganje za javno vodooskrbo na širšem območju. Navedena ugotovitev, ki je med strankama postopka nesporna, prav gotovo kot zakonski dejanski stan spada pod 2. točko prvega odstavka 127. člena ZV-1.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Listinska dokumentacija dokazuje, da je imela družina tožnice dovoljenje za začasno prebivanje do 12. 10. 1994, kar pomeni, da družini zaradi izbrisa ne bi bilo potrebno zapustiti Republike Slovenije, izguba zaposlitve pa ni eden od razlogov iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ki pomeni upravičeno odsotnost.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožena stranka je imela legitimno podlago za to, da je domnevo o nepodrejanju pravnemu redu Slovenije vezala izključno na izvrševanje namena predmetnega upravnega dovoljenje v tem smislu, da je med drugim tudi zaradi suma o sistematičnih zlorabah tujcev pri pridobivanju dovoljenj za delo, tožnika zaslišala prek Veleposlaništva Republike Slovenije v Republiki Kosovo izključno v zvezi z tožnikovim poznavanjem okoliščin glede predvidenega dela in pogodbe o delu. Če namreč tožena stranka ugotovi razloge za domnevo, da vlagatelj prošnje nima namena delati v skladu s pogodbo in delovnim dovoljenjem, zaradi katerega naj bi mu bilo izdano tudi dovoljenje za prvo prebivanje, to lahko zadošča za ugotovitev, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije in ni treba, da mora biti za nepodrejanje pravnemu redu izkazana tudi kakšna druga konkretna okoliščina.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - zastaranje - zastaralni rok - za odločanje relevanten predpis
Ker prehodne določbe ZBPP za primer, kot je obravnavani, ko se je odškodninski spor sicer zaključil pred uveljavitvijo ZBPP-C, vendar tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči sam nosi svoje stroške postopka, ne določajo uporabe katerega od predhodnih predpisov, je tožena stranka odločbo pravilno utemeljila na določbi sedaj veljavnega 48. člena ZBPP.
ZBPP ne navaja roka, v katerem je mogoče od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terjati, da povrne znesek, plačan iz naslova opravljene brezplačne pravne pomoči po 48. členu ZBPP. Glede na to, da gre za terjatev države, da od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja povrnitev izplačanega zneska glede na ugotovljeno pravno podlago (kondikcijski zahtevek), je po presoji sodišča in dosedanji upravno sodni praksi treba uporabiti pet letni splošni zastaralni rok, ki ga določa 346. člen Obligacijskega zakonika.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno zgolj to, kje posameznik dejansko stalno prebiva in pri tem ni bistvena okoliščina, ali je prejšnje prebivališče zapustil zato, ker ga je želel zapustiti.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - sodelovanje v barikadi
Sodišče se strinja z ugotovitvami prvostopnega in drugostopnega organa, da pogoji za priznanje statusa vojnega veterana tožniku po točki d) 7. alinee 2. člena ZVV niso izpolnjeni. Iz dopisa policijske uprave namreč izhaja, da ni evidentirano, da bi bil tožnik na območju in v času oboroženih spopadov po odredbi policije vključen v opravljanje njenih nalog, ki so se nanašale na postavljanje in varovanje barikad in drugih ovir na območju spopadov.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - na podlagi ZENO izbrisana oseba
Med strankama ni sporen obstoj odločbe z dne 28. 5. 1993, s katero je bilo na podlagi ZENO v zadevi ugotavljanja dejanskega bivališča ugotovljeno, da tožnica dejansko ne prebiva na naslovu D., Ljubljana, in da se jo zato izbriše iz registra. Zato se je tožena stranka lahko oprla na razlago, da pravna podlaga za dodelitev odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne pokriva izbrisa na podlagi ZENO, saj se na podlagi izbrisa iz registra po določbah ZENO smatra, da je oseba zapustila bivališče, ker ni imela več dejanskega namena prebivanja na določenem naslovu.
Tožnica ni lažno prikazovala in tudi ni zamolčala nobenega podatka, ko je izpolnila rubrike v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica je na podlagi kasneje podpisane poravnave še vedno morala skrbeti za hči, saj je imela na podlagi začasne poravnave z njo določene stike in je družinsko življenje izvrševala prek dogovorjenih stikov in dolžnosti preživljanja.
Brezplačna pravna pomoč je bila tožnici dodeljena za svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi na I. in II. stopnji sojenja ter za oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Izrecno se odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 30. 5. 2013 ne nanaša tudi na oprostitev plačila stroškov za sodnega izvedenca, čeprav se po določbi 5. odstavka 26. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila stroškov za izvedence. Ali je bil v konkretnem primeru sodni izvedenec postavljen po uradni dolžnosti zaradi spoštovanja načela varovanja koristi za otroka, ali na zahtevo tožnici nasprotne stranke v pravdi, tožena stranka ni razčiščevala, pa bi morala.
Tožena stranka v konkretnem primeru ni imela podlage za način odločanja, ki je drugačen, kot je predpisano v 3. odstavku 43. člena ZBPP, oziroma ta pravna podlaga iz izpodbijane odločbe ni razvidna, da bi jo sodišče lahko preizkusilo z vidika zakonitosti.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov
Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2 do 6 %, kot to določa ZZRZI, je v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta v postopku sprejemanja Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Zato je ustreznost oziroma primernost višine kvot posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen navedene Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za postopek pred sodiščem
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 torej vključuje vsa opravila odvetnika (razen zastopanja na narokih), tako tudi pregled pisnih gradiv, pravne nasvete in posvete, kakor tudi sestavljanje pisnih vlog v postopku. Glede na navedeno je utemeljen tožbeni očitek, ki se nanaša na nepriznano nagrado za postopek po tar. št. 3100, saj zavrnitev navedene nagrade ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da v okviru BPP ni bila vložena tožba. Nagrada po tej tarifni številki je namreč nastala s pooblastitvijo tožnika, da naj reši zadevo v okviru sodnega postopka.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba naložbe - pravila javnega naročanja - navedba blagovne znamke
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je tožnica v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila navajala znamko, vir, posebni postopek, blagovne znamke, patente, tipe, posebno poreklo ali proizvodnjo in to brez pripisa „ali enakovredno“, čeprav bi tehnične specifikacije v obeh spornih postavkah lahko oblikovala z navedbo funkcionalnih zahtev, oziroma če to ne bi bilo mogoče, bi lahko pri postavkah navedla besedilo „ali enakovredni“.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - oškodovanec kot tožilec - verjetni izgled za uspeh
V obravnavani zadevi tožena stranka ni pojasnila, zakaj meni, da je pričakovanje tožnika v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kot izključen razlog za zavrnitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP je navedla zgolj to, da predmetna zadeva, v zvezi s katero se v konkretnem primeru uveljavlja brezplačna pravna pomoč, nima izgleda za uspeh, ker je tožilstvo s sklepom zavrglo vloženo kazensko ovadbo in da posledično v konkretnem primeru tako niso izpolnjeni vsi predpisani zakonski pogoji, ki pa morajo biti kumulativno podani za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Presoja upravičenosti dodelitve zaprošene brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Take presoje pa tožena stranka v izpodbijani odločbi ni izvedla na način, da bi jo obrazložila s svojimi preudarki glede na relevantne dejanske okoliščine obravnavanega primera, ki jih je prvič šele v tožbi sploh izpostavila tožnica, ker je tožena stranka odločila po skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je menila, da je bilo mogoče dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev v spisu brez zaslišanja ali pisne izjave tožnice, s čimer je bila tožnici odvzeta možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - razlogi za odvzem dovoljenja - zaupanja vredna oseba - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja
Sodba sodišča, s katero je bila tožnica obsojena zaradi kaznivega dejanja, je postala pravnomočna, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.