odobritev pravnega posla - notarski zapis listine - darilna pogodba
Pri obravnavanem notarskem zapisu ne gre za darilno pogodbo, zato bi moral prvostopenjski organ postopati po 19. členu ZKZ in najprej presoditi, ali gre za tak pravni posel, za katerega odobritev ni potrebna in če za tak pravni posel ne gre, potem pa v skladu s tretjim odstavkom istega člena ugotoviti, ali morebiti obstoji razlog, naveden v tem odstavku, zaradi katerega predmetnega pravnega posla ni mogoče odobriti in posledično, sledeč rezultatu ugotovitvenega postopka, odločiti o predmetni vlogi.
ZDavP-2 člen 94, 143, 144, 152, 173. OZ člen 319-322.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - verižna kompenzacija - odpust dolga
Pri verižni kompenzaciji gre za odpust dolga, zato do odpusta obveznosti in s tem tudi do veljavne verižne kompenzacije ne more priti, če obveznost ob času podpisa še ni nastala oziroma je bil račun izdan šele kasneje.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - vročanje - pobot terjatev
Prvotni sklep je učinkoval ves čas do trenutka, ko je v njegov položaj vstopil izpodbijani sklep. Pravne posledice vročitve sklepa o izvršbi tako nastopijo z vročitvijo izpodbijanega sklepa, zato so pravna dejanja (enostranski poboti), ki jih je tožnik izvršil po tem datumu, neupoštevni.
ZDPN-2 člen 3, 16, 16/1, 16/2. OZ člen 334. ZZK-1 člen 98.
davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti - pogoji za vračilo davka - prodajna pogodba - nemožnost izpolnitve pogodbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja po določbah Zakona o zemljiški knjigi oviro za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, tudi vknjižbe lastninske pravice, ne predstavlja pa absolutne nemožnosti njene izvedbe. Zato je ni mogoče šteti za okoliščino, zaradi katere pogodb o prenosu nepremičnin ni mogoče izpolniti. S smrtjo dolžnika pa po določbah 334. člena OZ preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere od pogodbenih strank. To pa v konkretnem primeru pomeni, da zaradi izbrisa družbe C. d.o.o. obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb ni prenehala in da zato tudi izbris družbe kot tak še ne pomeni (objektivne) nemožnosti izpolnitve.
ZDavP-2 člen 31, 76, 76/1, 77, 89, 89/2, 321. ZDoh-2 člen 15, 31, 105, 105/2. ZVKSES člen 15, 15/3.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - odpis terjatve - drug dohodek - v naravi prejet dohodek - skrita napaka - pravica do zadržanja kupnine
Vzročna zveza med skritimi napakami stanovanja in in neplačilom drugega obroka kupnine ni izkazana. S tem zatrjevani razlogi za neplačilo drugega obroka kupnine niso izkazani, zato je zaključek, da je bilo prodano oziroma s stani tožnika kupljeno stanovanje za bistveno nižji znesek kupnine od primerljivih stanovanj v istem objektu, zakonit in pravilen.
Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu, dohodek po tem zakonu pa je vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko v kateri je izplačan oziroma prejet. Dohodek prejet v naravi pa se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno.
Iz določbe četrtega odstavka 938. člena OZ izhaja, da lahko zavarovalnica predlaga povišanje premije zgolj v primeru, če pride do sprememb okoliščin, ki so povezane z zavarovalno osebo. Zato v primeru neugodnega škodnega dogajanja nima podlage za spremembo premije pri vseh veljavnih zavarovanjih.
Davčni organ se za odmero davka s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotoviti kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2. Ne gre za prosto izbiro davčnega organa, pač pa za potrebno posledico, ker davčna zavezanka ni v zahtevanem obsegu izpolnila zakonsko predpisanih obveznosti do davčnega organa. Zaradi navedenega ji ne more biti dana možnost, da verjetno davčno osnovo zniža na podlagi dokazil, ki so le verjetno izkazana.
Preverjajo se lahko vsi podatki, ne glede na to, od kod ti podatki izvirajo. Tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerim je razpolagala, niti obdobja, iz katerega izvira. V takem primeru davčni organ lahko utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni navzven.
V petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se nepojasnjena prirast premoženja lahko ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti kateri dohodek odpade na posamezno davčno obdobje šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh-2 člen 75, 76, 77. ZDavP-2 člen 59, 74, 317.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodkov iz premoženja dohodek iz oddajanja premoženja v najem - upravljanje z nepremičninami - pogodba o upravljanju in zaposlovanju - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Tožeča stranka je po sklenjeni pogodbi v lastnem imenu in za račun lastnice nepremičnin opravljala pogodbeno dogovorjene storitve in prejeto najemnino izkazovala med prihodki, stroške, ki bremenijo lastnika nepremičnin pa med odhodki. Poslovne dogodke je v nasprotju z vsebino pogodbenega razmerja izkazovala kot lastnica nepremičnin in ne kot indirektna zastopnica lastnice po sklenjeni pogodbi. Kot prevzemnica naročila bi morala naročnici izročiti vse, kar je iz opravljanja poslov prejela, naročnica pa bi morala prevzeti obveznosti, ki jih je tožeča stranka prevzela nase, ko je v svojem imenu opravljala zaupane ji posle ali pa jo teh obveznosti kako drugače razbremeniti. Ker je tožeča stranka prejeto najemnino v nasprotju z navedenim izkazovala v prihodkih in z njimi (v breme odhodkov) pokrivala obveznosti, ki bremenijo lastnico nepremičnin, odločitev že zato ne more biti drugačna od izpodbijane, po kateri se tožeči stranki kot prihodek pripozna pogodbeno dogovorjeno plačilo za opravljanje storitev upravljanja in ne (višji) prihodek iz naslova prejetih najemnin, kot odhodek pa izloči vse stroške, ki jih je kot prevzemnik naročila (za naročnico) prevzela tožeča stranka.
Davčni organ vse stroške tožeče stranke, ki bremenijo naročnico – fizično osebo, skladno z njihovo ekonomsko vsebino davčno obravnava kot dohodek naročnice od oddajanja premoženja v najem in posledično obdavči skladno z določbami Zakona o dohodnini. Prosto urejanje obligacijskih razmerij je omejeno s prisilnimi (v obravnavanem primeru davčnimi) predpisi, zato tožeča stranka s sklicevanjem na določila pogodbe, ki so z davčnimi predpisi neskladna, ne more biti uspešna.
Skladno z določbami Zakona o dohodnini se kot dividenda obdavči pripis dobička kapitalskim deležem družbenikov (90. člen). Določbe 94. člena Zakona o gospodarskih družbah, po katerih se družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo pripadajoči dobiček na koncu poslovnega leta pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, so zavezujoče narave.
Vsebina odločbe, glede na predmet urejanja (letni računovodski izkaz), presega notranja razmerja v družbi in predstavlja materijo, ki jo zakon ureja na obvezen način. Uporaba (delitev) dobička oziroma pokrivanje izgube v družbi z neomejeno odgovornostjo je zato na enak, kogenten način, specialno določena s 94. členom Zakona o gospodarskih družbah. Bistveno je, da se ugotovljeni dobiček oziroma izguba neposredno odrazi v višini kapitala in s tem v višini kapitalskih deležev, ki pripadajo posameznim družbenikom. Dobiček kapitalskemu deležu družbenikov je po shemi, dogovorjeni z družbeno pogodbo oziroma določeni v 95. členu Zakona o gospodarskih družbah, pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov.
ZUS-1 člen 71, 71/2. OZ člen 718. ZDDPO-1 člen 11, 20. ZDDPO-2 člen 12, 29.
davek od dobička pravnih oseb - poslovanje med povezanimi osebami - licenčna pogodba - licenčnina - davčno priznani odhodki
Obstoj podlage za upoštevanje plačila tožnika za licenčnino kot davčno priznanega odhodka ni izkazan. Tožnik ni uspel dokazati, da so bile zaračunane sporne storitve potrebne in dejansko opravljene, kot tudi ne, da so bile opravljene za tožnika. Računi, ki jih je prvostopenjski organ organ vsebinsko ocenil kot neverodostojne knjigovodske listine, v dani obliki ne predstavljajo podlage za davčno priznanje izkazanih odhodkov v smislu 11. člena ZDDPO-1 oziroma 12. člena ZDDPO-2 ter 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člen ZDDPO-2.
Pravilna je odločitev, da odhodki, ki so nastali v zvezi s prodajo proizvodov A. s strani podjetja D. d.o.o. niso davčno priznani, saj ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti in niso skladni z običajno prakso v smislu 20. člena ZDDPO-1.
ZDoh člen 15, 15/1-1, 15/1-4, 16. ZDavP-2 člen 6, 6/2, 74, 74/3, 74/4. OZ člen 39, 50, 86, 417, 417/3. ZDoh-1 člen 30, 30/1, 30/4.
davek od dohodkov pravnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - delniške nakupne opcije - dohodek od odsvojitve opcij - za obdavčitev relevanten dogodek - boniteta - nastanek davčne obveznosti - navidezni pravni posel
Prenos opcijskih pravic (terjatev) na družbo B. pravno ne učinkuje (417. člen Obligacijskega zakonika) in se tudi zato z vidika obdavčenja ne upošteva. Do prenosa opcijskih pravic opcijskih upravičencev na podlagi pogodbe o prodaji opcij ekonomsko gledano ni prišlo. Glavni namen, zasledovan s prenosom opcijskih pravic na družbo v tujini, je bil neplačilo davčnih obveznosti. S pogodbo so zasledovali pravne posledice, ki so v nasprotju s prisilnimi (davčnimi) predpisi. Takšna pogodba je po 39. členu OZ nična in se obdavčitev opravi tako, kot bi ne bila sklenjena. Ob stališču, da je predmet obdavčitve izvršitev opcij po sklenjenih opcijskih pogodbah in ne prodaja opcij družbi B., se prejemek imetnikov opcije oziroma boniteta obdavči na dan izvršitve opcij (31. 10. 2006) in ob upoštevanju primerljive tržne cene delnice na dan izvršitve opcije. Boniteta iz delovnega razmerja je pravilno obračunana tudi članoma nadzornega sveta, ki sta bila v času prejema opcijskih upravičenj zaposlena pri tožeči stranki.
Razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV ni v tem, da je bil izdajatelj spornih računov opredeljen kot neplačujoči gospodarski subjekt (missing trader), temveč v tem, da listine, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, niso verodostojno izkazovale resničnosti opravljenih storitev s strani izdajatelja spornih računov.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - pobot
Pogoji za pobot niso bili podani, saj terjatev, ki jo je uveljavljala tožeča stranka nasproti davčnemu dolžniku, ni bila nesporna in kot taka tudi ni bila čista.
V obravnavanem primeru je sporno, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje terjatev, ki jo ima Slovenski regionalni razvojni sklad do tožeče stranke, zapadla ali ne. Po presoji sodišča gre za nečisto terjatev, torej takšno terjatev, katere temelj je sicer nesporen, ni pa njen znesek priznan po nasprotni stranki, kar je razvidno iz dejstva, da je potrebno višino terjatve dokazovati v postopku pred sodiščem. Če je terjatev sporna, ni likvidna, posledično pa ne moremo govoriti o njeni dospelosti oziroma zapadlosti. Tožeča stranka tudi pravilno opozarja, da sodišče, kadar naloži kakšno dajatev (na primer plačilo terjatve), določi tudi rok, v katerem se mora ta izpolniti. Glede na povedano ni mogoče govoriti o tem, da ima tožeča stranka neporavnano zapadlo obveznost do države in Sklada, zato je upravni organ njeno vlogo nepravilno zavrgel.
ZUP člen 67, 67/2, 147. ZKZ-UPB1 člen 22. OZ člen 52.
upravni postopek - odobritev pravnega posla - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - prekinitev postopka
Ker tožnica tudi v, s tem dopisom danim rokom, organu ni posredovala sklenjene pogodbe, je pa posredovala odločbo Upravne enote Sevnica, št. 330-1226/2006 z dne 11. 12. 2006, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnica status kmetijske organizacije, je zato organ, upoštevajoč določbo 22. člena ZKZ-UPB1, po kateri vlogo za odobritev pravnega posla poda fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, pri čemer je treba vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, ter glede na zgoraj citirano določbo 2. odstavka 67. člena ZUP, vlogo tožnice pravilno zavrgel.