verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Iz deviznih knjižic, je razvidno, da je bila na deviznih vlogah št. ... in št. ... v celoti opravljena saldacija, prenos deviznih vlog na Agencijo za privatizacijo BiH (v skladu s predpisi FBiH) v protivrednosti 44.422,57 KM pa potrjujejo žig A. d.d., ..., potrdilo Agencije za privatizacijo BiH št. ... z dne 23. 1. 2017 in potrdilo Zavoda za plačilni promet Federacije BiH z dne 23. 1. 2017, ki se glasi na ime tožeče stranke in njen EMŠO. Zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za staro neizplačano devizno vlogo v smislu drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.
Po presoji sodišča devizna sredstva s stare devizne knjižice tožeče stranke prenesena na njen posebni račun za uporabo v postopku privatizacije kar pomeni, da ob izdaji izpodbijane odločbe tožeča stranka ni imela terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, RS pa skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - lex specialis
Da bi slovenski organi lahko verificirali stanje na računih pritožnikov (vložnikov zahtev), bi morali slednji (že po mnenju ESČP) izpolniti zahteve verifikacijskih postopkov, ki jih je vzpostavila Slovenija z ZNISESČP. Eno izmed takih zahtev pa predstavlja tudi prekluzivni materialni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, ki je upravičencem iz tega zakona določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog.
Petindvajset mesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.
ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 281. ZGO-1 člen 62 62/2. SPZ člen 212. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 9, 9/1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - finančni leasing - obnova postopka
Toženka pri svojem stališču ni upoštevala, da gre za finančni leasing, na podlagi katerega ima leasingojemalec lastninskopravno upravičenje, da ob izpolnjevanju pogodbe in ob uresničenju odkupne opcije, postane lastnik nepremičnine. Po 212. členu SPZ je stvarnopravno varstvo služnosti res pridržano zgolj lastniku gospodujoče nepremičnine, taka pa je tudi sodna praksa1. Vendar OZ določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena). Obstaja torej pravno varovana terjatev leasingojemalca do leasingodajalca, da mu ob izpolnitvi Leasing pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice, tj. da postane lastnik nepremičnine. Po presoji sodišča gre v primeru takšne pogodbe in zahtevka, ki iz nje izvira, seveda ob pogoju, da v času odločanja zahtevek (še) obstaja, za t.i. upravičeno pričakovanje.
V postopku obnove lahko pride do odprave prejšnje odločbe, ki je bila predmet obnove. Po prvem odstavku 281. člena ZUP to pomeni tudi odpravo njenih pravnih posledic, ki so iz nje že nastale. V primeru razveljavitve se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje posledice
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Po ZNISESČP je bistveno to, da je Republika Slovenija za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali, s tem zakonom prevzela poplačilo obveznosti banke do upravičencev oziroma obveznost izpolniti terjatev fizične osebe, ki jo ima do Glavne podružnice Sarajevo (2. člen ZNISESČP). Kadar je prišlo do prenosa sredstev na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo. Zato po presoji sodišča v tem primeru ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi Republika Slovenija odgovarjala za obstoj in izplačilo tega premoženja.
Prenos sredstev ni bil avtomatičen, ampak odvisen od varčevalcev, saj je po predpisih FBiH obstajala možnost izbire med devizno vlogo ali certifikatom.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - upravičenec do sredstev - zavrženje zahteve
Tožnica je k zahtevi za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge predložila dinarsko hranilno knjižico in zahtevala verifikacijo dinarske hranilne vloge. Upravičenci po ZNISESČP so zgolj osebe, ki imajo terjatve do podružnice banke v Sarajevu oziroma v Zagrebu, iz naslova deviznih računov oziroma deviznih hranilnih vlog. Imetniki dinarskih hranilnih knjižic oziroma dinarskih hranilnih vlog po navedenem zakonu torej niso upravičenci.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - upravičenec do sredstev - pravni naslednik - zavrženje zahteve
Iz devizne knjižice, ki jo je predložil tožnik k zahtevi za verifikacijo, izhaja, da je bila imetnica predmetne devizne vloge A.A., tožnik pa je bil zgolj pooblaščena oseba. Tožena stranka o tožnikovi zahtevi ni mogla odločiti drugače kot jo zavreči, saj tožnik pravnega nasledstva po A.A. kot imetnici predmetne devizne vloge, kljub dvakratnemu pozivu tožene stranke, ni izkazal.
ZNISESČP člen 2, 2/2. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - načelo zaslišanja strank
V obravnavanem primeru niso podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj zgolj na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila tožnica, ter podatkov, ki jih je pridobil organ po uradni dolžnosti, dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, še zlasti pa se glede njega tožnica ni imela možnosti izjaviti. Toženka bi namreč pred izdajo izpodbijane odločbe morala tožnico seznaniti s podatki, ki jih je pridobila sama (izpisek Zavoda za plačilni promet Federacije BiH z dne 4. 12. 2014), česar pa ni storila.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge
Med strankama je sporno, ali gre tožnici celotno stanje deviznih vlog na dan 4. 6. 2001, kot izhaja iz predmetnih deviznih knjižic, ali pa ji gre skladno s pripadajočim dednim deležem zgolj ena sedmina stanja predmetnih deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, na katerega se obračunajo obresti skladno s 3. členom ZNISESČP. Iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP izhaja, da je pravno relevantno zgolj stanje deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, zato je tožena stranka v izpodbijani odločbi tožnici pravilno priznala, skladno s pripadajočim dednim deležem, zgolj eno sedmino stanja deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, in ne celotno stanje, kot izhaja iz deviznih knjižic na dan 4. 6. 2001.
Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 člen 2, 2/2, 7, 7/2, 12, 12/1. ZUP člen 8, 144.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - načelo zaslišanja strank
Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog na privatizacijski račun, je razpolaganje poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov ključna komponenta pravice do mirnega uživanja imovine.
V predmetni zadevi je pomembno, ali so bile prenesene vloge (u)porabljene v privatizacijskem procesu po volji upravičenca, ali ne. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali.
Dejansko stanje v odločbi ni v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnika na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnal in je svobodno izbral prenos sredstev na privatizacijski račun.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - pristop k dolgu
Republika Slovenija je za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali z ZNISESČP prevzela poplačilo obveznosti Banke do upravičencev oziroma obveznost izpolniti terjatev fizične osebe, ki jo ima do Glavne podružnice Sarajevo. Kadar je prišlo do prenosa sredstev na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), pa ne gre več za devizno vlogo pri banki oziroma (njeni) podružnici Sarajevo. Zato po presoji sodišča v tem primeru ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi Republika Slovenija odgovarjala za obstoj in izplačilo tega premoženja. Slediti tudi ni tožbenemu stališču, da je FBiH s prenosom deviznih sredstev na privatizacijski račun le pristopila k dolgu Glavne podružnice Sarajevo.
ZUreP-1 člen 2, 2/1, 2/1-11, 85, 87, 88, 89, 110. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24. URS člen 125.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - stavbna zemljišča - exceptio illegalis
Z Odlokom DOPP je predkupna pravica občine določena tudi izven poselitvenih območij, torej izven območja stavbnih zemljišč, in tako v tem delu v nasprotju z zakonom. Glede na navedeno je za navedeni kmetijski zemljišči z Odlokom ODPP v nasprotju z zakonom, 85. členom ZUreP-1, določena predkupna pravica občine. Odlok ODPP je po mnenju sodišča v tem obsegu v četrtem odstavku 2. člena, b), podtočka 10, nezakonit.
Po 125. členu Ustave je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga sicer moralo uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo ali zakonom, mora uporabo take določbe podzakonskega akta zavrniti (exceptio illegalis). Glede na to sodišče v obravnavanem primeru ne upošteva določb Odloka ODPP, četrtega odstavka 2. člena, b), podtočka 10.
davek na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe - sporazumno razdrtje pogodbe - zahteva za vračilo davka
V ZDPN-2 ni zahteve po sporazumnem razdrtju oziroma sporazumni razvezi prodajne pogodbe, kot to pravilno ugotavlja že drugostopni organ v svoji odločbi. Zadošča, da je pogodba razdrta, kar pomeni, da gre lahko tudi za razdrtje oziroma razvezo pogodbe na podlagi zakona, ki se zatrjuje in dokazuje v tožbi. V primeru razdrtja pogodbe na podlagi prvega odstavka 104. člena OZ zadostuje obvestilo drugi pogodbeni stranki, ki je bilo v konkretnem primeru nesporno poslano. Zavezanec je dolžan zatrjevano razdrtje pogodbe dokazati in je torej v konkretnem primeru tožnica dolžna dokazati okoliščine, ki so po določbah 104. člena OZ razlog za razvezo pogodbe po samem zakonu.
gozd - promet z kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - odstop od ponudbe - napake volje - zmota - čezmerno prikrajšanje
Ponudba, dana na podlagi 20. člena ZKZ in sprejeta v skladu z 21. členom ZKZ, je obvezujoča. Zato ni mogoče upoštevati tožničinega ugovora o odstopu od ponudbe, saj je nesporno, da je tožnica ponudbo dala, predkupni upravičenec pa jo je sprejel. Če je bila tožnica v zmoti pri dani ponudbi (46. člen OZ) oziroma če meni, da gre za očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev (118. člen OZ), lahko to izpodbija v pravdi pred sodiščem splošne pristojnosti, če bo prišlo do spora med tožnico in sprejemnikom ponudbe.
Presoja ravni skrbnosti tožnice pri oddaji ponudbe ni in ne more biti ena izmed okoliščin, ki bi jo moral opraviti organ pri njeni oddaji ponudbe. Tožnica je namreč imela možnost, da pred oddajo ponudbe preveri primernost cene na portalu GURS oziroma na drugih ustreznih mestih.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Iz 46. člena ZBPP izhaja, da je trenutek pravnomočnosti sodne odločbe oziroma tistega dela te odločbe, ki se nanaša na stroške postopka, trenutek, ko terjatev do povračila sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo. S tem trenutkom namreč preide na Republiko Slovenijo pravica, da stroške, ki jih je odmerilo sodišče, izterja od nasprotne stranke, kolikor jih je dolžna poravnati, kot tudi pravica, da razliko med temi stroški in dejansko izplačanimi stroški iz brezplačne pravne pomoči izterja od upravičenca do brezplačne pravne pomoči, kolikor so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
S trenutkom sklenitve sodne poravnave je v obravnavanem primeru tožnica pristala na to, da bo sama nosila svoje stroške postopka. Ker so bili ti stroški pred tem založeni iz naslova brezplačne pravne pomoči in ker je s trenutkom sklenitve sodne poravnave na Republiko Slovenijo prešla terjatev do povračila teh sredstev, to pomeni, da je od takrat dalje tožnica brez pravne podlage razpolagala z zneskom vnaprej založenih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, torej je bila od tega trenutka za ta znesek neupravičeno obogatena. Sodišče zato ugotavlja, da je zahtevek tožene stranke do tožnice po svoji naravi kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da za njegovo uveljavitev velja splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zastaranje terjatve za povračilo stroškov - začetek teka zastaralnega roka
ZBPP ne določa zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve tožene stranke do tožnice v višini razlike med založenimi zneski iz brezplačne pravne pomoči in zneski, ki jih je moral po sodbi povrniti A.A. Zato je treba upoštevati splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok.
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na dan pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških pravdnega postopka. S tem trenutkom preide na Republiko Slovenijo tako pravica, da stroške, ki jih je odmerilo sodišče, izterja od nasprotne stranke, kot tudi pravica, da razliko med temi stroški in dejansko izplačanimi stroški iz brezplačne pravne pomoči izterja od upravičenca do brezplačne pravne pomoči, kolikor so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka
Ugotovitev organa za BPP, da je tožnica v skladu z določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP Republiki Sloveniji dolžna povrniti stroške, ki so bili iz naslova BPP v tej zadevi dejansko izplačani (do višine prejetega premoženja v zadevi P 56/2008), je pravilna. Vendar pa je pravica terjati izpolnitev obveznosti vračila tega zneska po določbi prvega odstavka 336. člena OZ že zastarala.
Ponudba, dana na podlagi določb ZKZ (javna objava ponudbe), ponudnika veže ves čas do izteka roka za sprejem ponudbe in ponudnik svoje vezanosti na ponudbo ne more izključiti.
zakupna pogodba - odpoved zakupne pogodbe - javne površine - pravica uporabe javne površine - pravica posebne uporabe javne površine
Dodelitev pravice do uporabe javne površine je v konkretnem primeru diskrecijska pravica tožene stranke, zato tudi morebitni nerešeni spori tožeče in tožene stranke v zvezi z zakupno pogodbo iz leta 1993 na odločitev v tej upravni zadevi ne morejo vplivati.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. OZ člen 311, 312, 317.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - neobstoj dolga - prenehanje terjatve davčnega dolžnika do dolžnikovega dolžnika - pobot
Tožnica v obravnavanem primeru, kolikor se sklicuje na prenehanje zarubljene terjatve s pobotom s terjatvami, ki jih ima sama do davčnega dolžnika, glede na veljavno zakonsko ureditev ne more uspeti. Ob vročitvi izpodbijanega sklepa tožnici in tudi v času, ko je podala pobotno izjavo, namreč terjatev davčnega dolžnika še ni zapadla. To pa pomeni, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot te terjatve z nasprotnimi terjatvami tožnice do davčnega dolžnika, saj ni bil izpolnjen v 311. členu OZ predpisan pogoj zapadlosti obeh terjatev.
Ko ugovarja zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika, mora dolžnikov dolžnik podati dovolj konkretne navedbe in tudi ponuditi dokaze zanje. Vendar postopka ni mogoče reducirati na presojo, ali je dolžnikov dolžnik o svojih navedbah uspel prepričati davčni organ. Primarno je davčni organ (že prvostopenjski in še toliko bolj drugostopenjski, ko odloča o ugovoru) tisti, ki je dolžan ugotoviti vsa dejstva in izvesti vse dokaze, ki so lahko pomembni za odločitev, ter pri tem dosledno spoštovati z zakonom določene procesne pravice udeležencev postopka.
Glede na pravni učinek sklepa o izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika je z ugovorom dolžnikovega dolžnika dopustno uveljavljati tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa dolžnikovemu dolžniku. Zato je za odločitev o ugovoru lahko relevantna tudi izpolnitev dolžnikovega dolžnika, ki je bila opravljena sicer po datumu izdaje sklepa o izvršbi, vendar pred njegovo vročitvijo dolžnikovemu dolžniku.