ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - skrajšani ugotovitveni postopek - prenos sredstev na privatizacijski račun
V zvezi navedbami tožeče stranke, da je izpodbijana odločitev napačna, ker ne upošteva, da tožeča stranka sredstev ni mogla porabiti, sodišče dodaja, da je pravno nepomembno, ali je varčevalec sredstva dejansko lahko uporabil. V zvezi s prenosom sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je namreč določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Poraba sredstev po izvedenem prenosu pri tem ni bistvena, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - devizna vloga
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ustrezno obrazložila, zakaj šteje, da vloga št. ... ni neizplačana stara devizna vloga. Kot je navedla tožena stranka v izpodbijanem sklepu, je tožeča stranka zahtevala verifikacijo devizne vloge, ki vsebuje dinarska sredstva in ne deviznih. Jugoslovanski dinar je bil pred letom 1991 uradna valuta v Jugoslaviji, zato hranilne vloge v dinarjih niso devizne vloge. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da predmetna hranilna vloga ne ustreza opredelitvi stare devizne vloge po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP, saj, kot rečeno, ne gre za devizno vlogo. Navedeno pomeni, da terjatev, ki jo v obravnavanem postopku uveljavlja tožeča stranka ni terjatev do Banke, za katero bi odgovarjala Republika Slovenija na podlagi določb ZNISESČP. Tožena stranka je zato pravilno odločila, da se zahteva zavrže na podlagi 129. člena ZUP, ker tožeča stranka ne uveljavlja upravičenja po določbah ZNISESČP.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka poziv prejela dne 24. 2. 2020. Rok za predložitev izpodbijanega akta skladno z navedenim pozivom se je iztekel dne 10. 6. 2020. Tožeča stranka pa do tega dne niti kasneje ni predložila izpodbijanega akta v izvirniku, prepisu ali kopiji. Sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - pooblastilo - pooblaščenec - zavrženje tožbe
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je A.A. poziv I U 1232/2019-8 z dne 31. 1. 2020 prejel dne 5. 2. 2020. Rok za predložitev listin skladno z navedenim pozivom se je iztekel dne 6. 3. 2020. A.A. pa do tega dne niti kasneje ni predložil pooblastila tožeče stranke niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit v Republiki Sloveniji oziroma da je odvetnik v Republiki Sloveniji. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani postopek
V primeru prenosa sredstev in posledično saldacije hranilne knjižice je prenehal dolg Banke do bivšega imetnika vloge. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Dejansko stanje v obravnavanem primeru ustreza situaciji, ki jo predvideva drugi odstavek 2. člena ZNISESČP, tj. da gre v obravnavanem primeru za tisto staro devizno vlogo, ki je bila v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je izključena obveznost poplačila s strani Republike Slovenije. Zakonske podlage za uveljavljanje odgovornosti Republike Slovenije za obstoj in izplačilo premoženja tožeče stranke zato ni.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Vrhovno sodišče je drugače kot Upravno sodišče odločilo, da je izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun, nepotrebna.“ Za odločitev v tej zadevi je torej povsem nepomembno tudi, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije /.../ Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da so navedbe tožeče stranke pavšalne in nekonkretizirane, posledično pa jih sodišče niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka namreč ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni navedla dejstev niti predložila dokazov o nezmožnosti imenovati pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Kljub temu, da ji je sodišče pojasnilo, koga lahko imenuje za pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, ter jo opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če v danem roku ne bo imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.
ZUS-1 člen 30, 30/1, 31/1, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 108, 108/1, 108/4.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče je dne 24. 2. 2020 prejelo vlogo tožeče stranke v slovenskem jeziku, v kateri tožeča stranka ni navedla razlogov za tožbo, torej, zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom, s katerim je bila po podatkih spisa njena zahteva kot prepozna zavržena. V vlogi zgolj navaja svoje osebne podatke, številko devizne vloge ter podatke o svojem bančnem računu. Po presoji sodišča na podlagi takšnih navedb tožeče stranke ni mogoče niti po smislu razbrati razlogov, zakaj toži. Sodišče je tožeči stranki v pozivu na razumljiv način pojasnilo, naj navede razloge, zakaj se z izpodbijanim aktom ne strinja, vendar tega ni storila. Tožba tožeče stranke zato ostaja nepopolna in nejasna.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - obresti
Republika Slovenija je prevzela obveznosti Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, Glavna podružnica Zagreb na podlagi ZNISESČP, zato je ne zavezujejo določbe pogodbe o vezavi glede višine obrestne mere. Republika Slovenija je prevzela le obveznost izplačila devizne vloge, v višini na dan 31. 12. 1991. Obresti, ki so predpisane s 3. členom ZNISESČP, so namenjene ohranjanju vrednosti devizne vloge na dan 31. 12. 1991 in ne plačilu za uporabo tujih sredstev, kar je (bil) namen pogodbe o vezavi.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Republika Slovenija je bila s sodbo v Zadevi Ališić in ostali spoznana kot odgovorna za neporavnane obveznosti Banke, ki jih ima do varčevalcev, ki so v enakem položaju kot pritožniki (ki torej še imajo terjatve do Banke) zaradi njenega vpliva na Banko. V obravnavanem primeru pa Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka ne more biti (so)odgovorna. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke (zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH).
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pridobitev pravice terjati - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno navedla in opredelila, katere podatke in dokumente je skladno z 9. členom ZNISESČP pridobila od Ljubljanske banke, na podlagi katerih naj bi ugotovila, da sporna pogodba ni bila evidentirana pri Glavni podružnici Zagreb. Za katere dokumente gre, ne izhaja niti iz upravnega spisa obravnavane zadeve, na odgovoru, ki ga je tožena stranka od banke prejela 26. 5. 2017, pa izpodbijana odločba očitno ni mogla temeljiti, saj gre za podatke, ki jih je tožena stranka pridobila po izdaji izpodbijane odločbe (4. 1. 2017) in (tudi) po tem, ko je bila tožba v upravnem sporu že vložena (31. 1. 2017), poleg tega pa se tožeča stranka tudi glede tega dokumenta in podatkov v njem ni imela možnosti izjaviti v postopku pred toženo stranko. Opisanega ravnanja tožene stranke v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti niti s pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo imeti relevantni razlogi za sprejeto odločitev temelj v pravilno izpeljanem ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe, ki je predmet presoje v upravnem sporu
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče presoja, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje glede pravno odločilnega dejstva, ali je pravni prednik tožeče stranke izvedel prenos sredstev iz predmetne devizne vloge na JPR št..... Po presoji sodišča namreč obstaja resen dvom, da JPR št.... pripada pravnemu predniku tožeče stranke. Matični številki pravnega prednika tožeče stranke in matična številka A.A. iz potrdila z dne 4. 12. 2014 se razlikujeta, tožeča stranka pa je z listinami verodostojno izkazala, da se matična številka njenega pravnega prednika ni spremenila ter da na njegovem JPR ni prišlo do prenosa iz naslova stare devizne vloge.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani postopek
Sodišče sodi, da je Republika Slovenija s sodbo v Zadevi Ališić in ostali spoznana kot odgovorna za neporavnane obveznosti Banke, ki jih ima do varčevalcev, ki so v enakem položaju kot pritožniki, ki torej še imajo terjatve do Banke, zaradi njenega vpliva na Banko. V tem primeru in v primerih z enakimi dejanskimi okoliščinami pa Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka namreč ne more biti (so)odgovorna, tudi če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke, zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH.
verifikacija stare devizne vloge - devizna hranilna knjižica - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - pravni naslednik
V obravnavanem primeru gre za tisto staro neizplačano devizno vlogo, ki je bila v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je izključena obveznost poplačila s strani Republike Slovenije. Ne gre namreč za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun. Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti. Ker so bila devizna sredstva prenesena izven sfere banke, tudi Republika Slovenija za tako prenesena devizna sredstva ne more jamčiti.
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Iz potrdila Agencije za privatizacijo št. 04-14-1125/17 z dne 20. 6. 2017, ki ga je prav tako priložila tožeča stranka sama, izhaja, da so bila na dan 14. 4. 1999 sredstva v zahtevanem znesku za verifikacijo, tj. 11.167,84 BAM, iz predmetnega deviznega računa prenesena na JPR C.C., zato dolg Banke (in s tem odgovornost Republike Slovenije za plačilo takega dolga) ne obstoji. Ker so bila devizna sredstva s stare devizne knjižice tožeče stranke veljavno prenesena na posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja tožeča stranka ni imela terjatve do Banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožeče stranke.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46. OZ člen 395.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Druga poved 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvo poved tega člena (niti v drugo poved prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci /.../ v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožeče stranke pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun
Iz ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah Sarajevo in Zagreb), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa ne obveznosti, da jo izplača.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavanem primeru tožeča stranka ne uveljavlja izplačilo stare devizne vloge, saj je bila ta vloga v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP izključena obveznost poplačila s strani RS.
izvršitev odločb ESČP - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavanem primeru in v primerih, v katerih so dejanske okoliščine enake, Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe ESČP v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena te sodbe ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da RS ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke (zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH). Na sprejem teh predpisov niti Banka niti RS nista imeli vpliva.