verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - neizplačane devizne vloge
V konkretnem primeru je za tožnika sporno, ali so bila sredstva z njegove stare devizne vloge prenesena na poseben privatizacijski račun pri JPR. Tožena stranka utemeljila svojo ugotovitev o prenosu sredstev iz predmetne devizne vloge na JPR na podatkih iz kopije hranilne knjižice, ki jo je k zahtevi za verifikacijo priložil tožnik, ter na podatkih, ki jih je pridobila s strani Agencije za privatizacijo v Federaciji BiH. Dejansko stanje v obravnavanem primeru tako ustreza situaciji, ki jo predvideva drugi odstavek 2. člena ZNISESČP, tj. da gre v obravnavanem primeru za tisto staro devizno vlogo, ki je bila v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je izključena obveznost poplačila s strani Republike Slovenije. Zakonske podlage za uveljavljanje odgovornosti Republike Slovenije za obstoj in izplačilo premoženja tožeče stranke zato ni.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ugotovitveni postopek
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH varčevalcu onemogoča terjati od Republike Slovenije poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, ki se mu banka ni mogla upreti, Republika Slovenija za takšen neobstoječ dolg Banke do varčevalca ne more odgovarjati.
Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, tj., da so bila devizna sredstva dne 21. 7. 1998 prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo, ter da je bilo stanje sredstev po opravljeni saldaciji 0,00 DEM, ustreza položaju iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Pri tem ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez aktivnega ravnanja varčevalca (torej le na podlagi predpisov in brez odločitve tožnikovega pravnega prednika). Iz tega razloga so nerelevantni tožnikovi ugovori, da je bila sprememba stanja na varčevalni knjižici oziroma prenos sredstev storjen s strani banke brez pooblastila njegovega pravnega prednika. Posledično tožena stranka zaradi tega ni bila dolžna izvesti posebnega ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP in nasl.).
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme je tako v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ugotovitveni postopek
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH varčevalcu onemogoča terjati od Republike Slovenije poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, ki se mu banka ni mogla upreti, Republika Slovenija za takšen neobstoječ dolg Banke do varčevalca ne more odgovarjati.
Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, tj., da so bila devizna sredstva prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo, ter da je bilo stanje sredstev po opravljeni saldaciji 0,00 DEM, ustreza položaju iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Pri tem ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez aktivnega ravnanja varčevalca (torej le na podlagi predpisov in brez odločitve tožnika). Iz tega razloga so nerelevantni tožnikovi ugovori, da je bila sprememba stanja na varčevalni knjižici oziroma prenos sredstev storjen s strani banke brez pooblastila tožnika. Posledično tožena stranka zaradi tega ni bila dolžna izvesti posebnega ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP in nasl.).
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme je tako v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - prepozna vloga - materialni rok - rok za vložitev - zavrženje zahteve
Razumna časovna omejitev pri uveljavljanju pravic je splošno sprejet pravni standard, ki ga je zakonodajalec določil predvsem z namenom dosega pravne varnosti. Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja tako razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo.
Glede na to, da je tožnik svojo zahtevo nesporno vložil po izteku tega roka, ni izpolnil procesne predpostavke za začetek postopka (tj. pravočasnosti zahteve).
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - upravičenec - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so zgolj navedena dokazila, ki jih je priložila tožnica k zahtevi za verifikacijo stare devizne vloge in dokazila, ki jih je na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZNISESČP pridobila tožena stranka od banke. Manjka pa del obrazložitve, kako je na podlagi predloženih in pridobljenih dokazov tožena stranka ugotovila dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, navedeni niso odločilni razlogi za presojo posameznih dokazov, niti niso navedeni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejetje določene odločitve. Narejena tudi ni dokazna ocena s strani tožnice k zahtevi predloženih dokazil, s čimer je bila tožnici le navidezno dana možnost, da je kot stranka udeležena v postopku. V dokazno oceno niso povzete in vključene niti navedbe tožnice, ki jih je poslala toženi stranki na podlagi poziva na izjasnitev pred izdajo izpodbijane odločbe.
verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - izvršitev odločb ESČP - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ker so bila devizna sredstva s starih deviznih knjižic tožeče stranke veljavno prenesena na njen posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja tožeča stranka ni imela terjatve do Banke, RS ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prepozna vloga - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Tožnik ne prereka ugotovitvi tožene stranke, da svoje zahteve ni vložil v roku, določenem v prvem odstavku 11. člena ZNISESČP. Vendar hkrati navaja, da je že njegova mama pravočasno vložila zahtevo za verifikacijo sporne stare devizne vloge. K mamini vlogi pa je bila priložena izjava, da se tožnik odpoveduje pravicam lastništva sporne stare devizne hranilne vloge v korist mame. Priložena izjava tožnika se je torej nanašala na zahtevo za verifikacijo stare devizne vloge njegove mame, ne pa na njegovo zahtevo.
verifikacija stare devizne vloge - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijanim dopisom zgolj odgovorila na tožnikov dopis z dne 11. 12. 2020, v katerem je spraševal, kateri organ je v RS zadolžen za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi, ter navedel, da ga ni nihče obvestil o poteku roka. Kot je bilo že navedeno, mu je podala pojasnila v zvezi z ZNISESČP ter dolžino in potekom roka za vlaganje zahtev za verifikacijo starih deviznih vlog, kar pomeni, da je le odgovorila na njegova vprašanja oziroma poizvedbe in ni odločala o tožnikovi pravici ali obveznosti. Zato izpodbijani dopis ni dokončni upravni akt v smislu določb 2. člena ZUS-1 in se za njegovo izdajo tudi ni vodil upravni postopek.
ZNISESČP člen 11. ZUP člen 68, 68/1, 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prepozna vloga - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Med strankama ni sporno, da je tožnik zahtevo za verifikaijo stare neizplačane devizne vloge vložil po roku, določenem v prvem odstavku 11. člena ZNISESČP. Ta rok je materialni prekluzivni rok, zaradi česar ga ni mogoče podaljšati.
ZGO-1 člen 8, 8/2, 65, 74c. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 4, 4/2, 4/2-1, 11, 11/2. ZUP člen 42, 43. SPZ člen 99, 99/1. OZ člen 133, 133/2.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist - ugovori stranskega udeleženca - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - škodna nevarnost - popularna tožba - gradbeno dovoljenje za oporni zid
Varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem, kar po vsebini uveljavljata tožnika, ni predmet presoje v upravnem sporu, pač pa je temu namenjena negatorna tožba na podlagi prvega odstavka 99. člena SPZ, medtem ko je tako imenovana popularna tožba po prvem in drugem odstavku 133. člena OZ namenjena uveljavljanju zahtevka, da se odstrani škodna nevarnost. Tudi vprašanja uporabe tuje nepremičnine zaradi vzdrževalnih del se ne obravnavajo v postopku upravnega spora, pač pa gre za zahtevke na podlagi 76. člena SPZ. Vseh opisanih zahtevkov torej tožnika ne moreta uveljavljati v postopku upravnega spora, pač pa v za to namenjenih civilnopravnih postopkih.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - obrazložitev odločbe - obresti
V postopku je ostalo nerazčiščeno, ali je tožena stranka v izpodbijanem aktu imela objektivno in upravičeno podlago za razlikovanje med obrestno mero, za katero se je v devetdesetih letih Republika Slovenija zavezala, da bo vračala prvotne vloge (in obresti), in obrestno mero, po kateri je izračunala vračilo stare devizne vloge tožeče stranke v izpodbijanem aktu, ki temelji na ZNISESČP iz leta 2015.
Šele, ko bo tožena stranka podala dejanske razloge za različno obravnavanje varčevalcev v smislu objektivne in upravičene podlage morebiti tudi z vidika ekonomske in socialne (proračunske) politike, bo sodišče v upravnem sporu lahko presodilo, ali je to razlikovanje v skladu z s prepovedjo diskriminacije kot splošnim pravnim načelom iz Ustave in EKČP.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, je razvidno, da so bila sredstva s predmetnih deviznih vlog prenesena na JPR zapustnika. Zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za staro neizplačano devizno vlogo v smislu drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnika oziroma zapustnika pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
Za odločitev je nepomembno tudi, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Po presoji sodišča FBiH s prenosom deviznih sredstev na privatizacijski račun ni le pristopila k dolgu, zaradi česar naj bi bila tožena stranka po OZ zavezana k plačilu svoje obveznosti. Pogodba o pristopu k dolgu (ali o prevzemu dolga) je sklenjena med dvema osebama, od katerih je ena dolžnik. Taka pogodba pa v obravnavani zadevi ni bila sklenjena.
Med strankama ni sporno, da je zapustnik prenesel vsa sredstva s predmetnih deviznih vlog na svoj JPR in da je tožena stranka to ugotovila na podlagi listin, ki jih je predložil tožnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za postopanje v skrajšanem postopku iz 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj je tožena stranka vsa pravno odločilna dejstva lahko ugotovila na podlagi navedb tožnika in dokazil, ki jih je predložil.
Z zakonom ni uvedena odgovornost za poplačilo terjatev do Banke, ki so prenehale zaradi prenosa na JPR, zaradi česar ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bila tožniku z zakonom odvzeta pravica do izplačila.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZNISESČP člen 7, 7/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovna vložitev tožbe - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Sodišče se sicer strinja, da z zavrnitvijo zahteve za verifikacijo tožeča stranka ni pridobila nobene pravice ali pravne koristi. Vendar pa mora v takih primerih vlagatelj izkazati, da sta se relevantno dejansko stanje ali ustrezna pravna podlaga spremenila. Tega pa tožeča stranka tudi po presoji sodišča ni izkazala. Glede na navedeno je zato tudi po presoji sodišča tožena stranka mogla zahtevo tožeče stranke zavreči.
Zatrjevanje, da je do spremembe pravne podlage prišlo, ker je tožena stranka začela s pozivi upravičencem, naj pojasnijo pravno ali dejansko podlago svojih zahtevkov, čeprav bi po mnenju tožeče stranke moral biti postopek zgolj formalne narave, tako nedvomno ne predstavlja sprememb pravne podlage, ki bi omogočala tožeči stranki ponovno obravnavanje njene vloge. Če pa tožeča stranka meni, da je tožena stranka v prvem postopku ravnala v nasprotju z ZNISESČP, pa bi to kvečjemu pomenilo napačno uporabo materialnega prava, slednje pa bi morala tožeča stranka uveljavljati v upravnem sporu zoper prvo zavrnilno odločbo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZNISESČP člen 7, 7/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovna vložitev tožbe - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Sodišče se strinja, da z zavrnitvijo zahteve za verifikacijo tožeča stranka ni pridobila nobene pravice ali pravne koristi. Vendar pa mora v takih primerih vlagatelj izkazati, da sta se relevantno dejansko stanje ali ustrezna pravna podlaga spremenila. Tega pa tožeča stranka tudi po presoji sodišča ni izkazala.
Zatrjevanje, da je do spremembe pravne podlage prišlo, ker je tožena stranka začela s pozivi upravičencem, naj pojasnijo pravno ali dejansko podlago svojih zahtevkov, čeprav bi po mnenju tožeče stranke moral biti postopek zgolj formalne narave, tako nedvomno ne predstavlja sprememb pravne podlage, ki bi omogočala tožeči stranki ponovno obravnavanje njene vloge. Če pa tožeča stranka meni, da je tožena stranka v prvem postopku ravnala v nasprotju z ZNISESČP, pa bi to kvečjemu pomenilo napačno uporabo materialnega prava, kar je možno uveljavljati le v upravnem sporu zoper prvo zavrnilno odločbo.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZNISESČP člen 7, 7/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovna vložitev tožbe - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Sodišče se sicer strinja s tožečo stranko, da z zavrnitvijo zahteve za verifikacijo ni pridobila nobene pravice ali pravne koristi. Vendar pa mora v takih primerih vlagatelj izkazati, da sta se relevantno dejansko stanje ali ustrezna pravna podlaga, na katerih temelji zahtevek, spremenila. Tega pa tožeča stranka tudi po presoji sodišča ni izkazala. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča tožena stranka mogla zahtevo tožeče stranke zavreči.
Zatrjevanje, da je do spremembe pravne podlage prišlo, ker je tožena stranka začela s pozivi upravičencem, naj pojasnijo pravno ali dejansko podlago svojih zahtevkov, čeprav bi po mnenju tožeče stranke moral biti postopek zgolj formalne narave, tako nedvomno ne predstavlja sprememb pravne podlage, ki bi omogočala tožeči stranki ponovno obravnavanje njene vloge. Če pa tožeča stranka meni, da je tožena stranka v prvem postopku ravnala v nasprotju z ZNISESČP, bi to kvečjemu pomenilo napačno uporabo materialnega prava, slednje pa bi morala tožeča stranka uveljavljati v upravnem sporu zoper (prvo) zavrnilno odločbo.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - skrajšani postopek
Iz zakonskih določb ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali, prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov, ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certrifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa nima obveznosti, da jo izplača. Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - obresti - obrazložitev odločbe
Med strankama je sporno le pravno vprašanje, do kakšne obrestne mere na višino glavnice terjatve je tožeča stranka upravičena za obdobje od 1. 1. 1993 do 31. 12. 2015, upoštevajoč pri tem ZNISESČP v povezavi s sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Ališić in drugi. Ker tožena stranka na ugovor neenake obravnave tožnika v ugovoru zoper informativni izračun v izpodbijani odločbi niti v odgovoru na tožbo ni odgovorila je v tem ključnem elementu spora odločba ostala neobrazložena.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - skrajšani ugotovitveni postopek
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH varčevalcu onemogoča terjati od Republike Slovenije poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, ki se mu banka ni mogla upreti, Republika Slovenija za takšen neobstoječ dolg Banke do varčevalca ne more odgovarjati.
Ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, tj., da je so bila devizna sredstva dne 23. 4. 1998 prenesena na poseben privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo, ter da je bilo stanje sredstev po opravljeni saldaciji 0,00 DEM, ustreza položaju iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. Pri tem ni bistveno, ali je do prenosa deviznih sredstev na JPR prišlo brez aktivnega ravnanja varčevalca (torej le na podlagi predpisov in brez odločitve tožničinega pravnega prednika). Iz tega razloga so nerelevantni tožničini ugovori, da je bila sprememba stanja na varčevalni knjižici oziroma prenos sredstev storjen s strani banke brez pooblastila njenega pravnega prednika. Posledično tožena stranka zaradi tega ni bila dolžna izvesti posebnega ugotovitvenega postopka (145. člen ZUP in nasl.).
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme je tako v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 88/1, 146, 146/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
kvalificiran pooblaščenec - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožnik v tujini - vročanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožeča stranka pa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti tožbe, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni imenovala pooblaščenca za zastopanje, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, niti ni izjavila, da se bo v tem upravnem sporu zastopala sama in tožbo lastnoročno podpisala in o tem pisno seznanila sodišče, ter tudi ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznanila sodišče. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP in prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da je tožeča stranka v odgovorih na zahteve za dopolnitev vloge navajala, da je lastnik devizne knjižice B.B. (mož tožeče stranke) umrl. Utemeljen je tudi ugovor tožeče stranke, da gre za pravo neuko stranko, srbsko državljanko, ki je toženi stranki dne 8. 4. 2019 posredovala sklep o dedovanju in je po svojih zmožnostih na pozive tožene stranke pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi odgovarjala. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno le, da je tožena stranka po ugotovitvi, da vloga tožeče stranke ni popolna in primerna za obravnavo, da je tožečo stranko na njeno dopolnitev štirikrat pozvala in ker ustrezne dopolnitve ali prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev ni prejela, je vlogo zavrgla. Slednje pa ne zadosti standardu obrazložitve upravnega akta iz 214. člena ZUP (v zvezi z 228. členom ZUP).