prodajna pogodba - prodaja rabljenega osebnega avtomobila - stvarna napaka - odstop od pogodbe - izguba pravice do odstopa od pogodbe - hramba avtomobila
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje, da je tožnik, ki je sicer pravilno in pravočasno odstopil od pogodbe zaradi stvarne napake vozila, na podlagi 475. člena OZ izgubil pravico do odstopa od pogodbe in pravico zahtevati vrnitev kupnine iz naslova jamčevanja prodajalca za stvarne napake.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00028625
ZFPPIPP člen 391. ZFPPIPP-G člen 34, 34/2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - osebni stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obdobje izpodbojnosti - novela ZFPPIPP-G - prehodne in končne določbe - retroaktivnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je določilo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, kjer določa, da se spremenjeni 391. člen ZFPPIPP uporablja tudi za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik z ožje povezanimi sklenil ali izvedel pred 26. 4. 2013, skladno z Ustavo RS.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - obrazložitev pritožbe - dokazni postopek
Pritožnica bi morala upoštevajoč obseg ugotovljenih pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe nasprotne stranke in nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh razlogov pa pritožba sploh nima. Vrhovno sodišče tako zaradi pomanjkanja pritožbenih razlogov pravilnosti razveljavitvenega sklepa ni moglo preizkusiti. Vrhovno sodišče le dodaja, da ne bi moglo ugoditi pritožbi na način, kot to predlaga pritožnica in spremeniti razveljavitvenega sklepa tako, da bi pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče lahko v skladu s petim odstavkom 357.a člena v primeru, če pritožbi ugodi, le razveljavi sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.
ZKP člen 9, 9/3, 202, 202/2, 371, 371/2.. URS člen 19, 19/3, 20, 20/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep o priporu - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do tolmača - pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave - pravnomočnost sklepa o odreditvi pripora - pisni prevod sklepa o priporu
Obdolžencu je bil prevod sklepa o odreditvi pripora vročen dne 6. 8. 2019, vendar v zakonskem roku pritožbe zoper sklep ni vložil. Navedeno pomeni, da je sklep o priporu postal pravnomočen, zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila zagovornica, pa je dovoljena.
Izdelava pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora z obrazložitvijo ter priprava ustreznega prevoda v tuj jezik, ni vedno mogoča v rokih, ki jih predpisuje ZKP. Navedeno velja še zlasti v obsežnejših kazenskih zadevah ter v situacijah, ko gre za tolmačenje v tuje jezike, za katere primanjkuje (sodnih) tolmačev. Seveda je za to dolžna poskrbeti država, vendar v vseh primerih je to objektivno nemogoče. V tovrstnih primerih je morebitno prekoračitev osemiinštirideseturnega roka in s tem kršitev tretjega odstavka 202. člena ZKP potrebno presojati ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve, predvsem ali je navedena okoliščina vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa.
Vprašanje prevodov izdanih sklepov in možnost seznanitve obdolženca z razlogi za pripor v jeziku, ki ga razume, primarno ne izhaja iz drugega 20. člena Ustave, temveč predvsem iz pravice do izjave, kot sestavnega dela enakega varstva pravic ter iz pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zlasti omenjeni jamstvi varujeta obdolženčevo subjektiviteto in preprečujeta, da bi postal objekt kazenskega postopka. V ti pravici pa obdolžencu, kljub poznejši vročitvi prevoda pisnega odpravka sklepa o odreditvi pripora, ni bilo poseženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027686
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 339, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 59/2. URS člen 22.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - posebno premoženje - vnaprejšnja dokazna ocena - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija - substanciranje dokaznega predloga - pravica do dokaza - dokazno breme
Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, če dokazni predlog ni substanciran. Substanciranje pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi. Predlagatelj dokaza nosi torej breme prepričevanja sodišča, da je dokaz, ki ga predlaga, smiselno izvesti. Sodišču namreč ni treba izvajati dokazov, ki so nebistveni za odločitev, prav tako pa tudi ne neprimernih dokazov, takih, ki že na prvi pogled niso sposobni dokazati dokazne teme. Obstajajo pa tudi mejni primeri, ko je predlagani dokaz sicer lahko primeren, vendar glede na kontekst konkretnega razvoja dokaznega postopka in trenutnega uspeha dokazovanja nujno kliče po dodatnih pojasnilih, utemeljitvah in prepričevalnih naporih predlagatelja, s katerimi mora ta pojasniti posebne okoliščine in sodišče prepričati, da kljub (na prvi pogled) izgubljeni situaciji ter kljub (na prvi pogled) hipotetični nemoči predlaganega dokaza, še vedno lahko razumno pričakuje preobrat v uspešnosti dokazovanja. V takem primeru nosi predlagatelj breme dodatne utemeljitve svojega dokaznega predloga.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - odplačilo kredita - načelo pomoči prava nevešči stranki - materialno procesno vodstvo - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje dejstvo, da je bil skupen polovični solastniški delež in da sta bila tudi hiša in prizidek zgrajena iz skupnih sredstev, „vložek“ drugega solastniškega deleža v lasti toženca pomeni kvečjemu vložek posebnega premoženja v skupno premoženje.
Sodišče tožencu ni bilo dolžno svetovati s kakšnimi konkretnimi dokazi lahko dokazuje, da je denar iz prejete kupnine za prodano parcelo razdal ali drugače porabil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišč
Predlagatelj sodnikom ljubljanskega okrožja očita nestrokovno, nezakonito in neustavno vodenje postopkov ter procesno in materialnopravno zmotne odločitve. Taki očitki se v posamičnih sodnih postopkih obravnavajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve (kot predlagatelj sam navaja, so taki postopki tudi že v teku). Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti. Razumljivo je, da predlagatelj take odločitve subjektivno dojema kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišč.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča, da je (nasprotna) tožba zaradi litispendence nedopustna v delu, ki presega tožbeni zahtevek tožeče stranke v drugem postopku, v katerem tožena stranka zoper zahtevek tožeče stranke uveljavlja procesni pobotni ugovor.
Revizijsko sodišče opozarja, da je sodišče druge stopnje v 7. točki obrazložitve ugotovilo, da brez sodelovanja pri organizaciji evropskega prvenstva toženka do dodeljenih nepovratnih evropskih sredstev za obnovo dvorane G. ne bi bila upravičena. Sodišče druge stopnje je zato ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno celostno presojalo namen sklenitve dogovora, torej ne zgolj prevzema kritja stroškov kotizacije ene od soorganizatork EuroBasketa 2013, temveč tudi s tem povezano participiranje pri pridobivanju evropskih sredstev v deležu, ki bi sicer odpadel na to soorganizatorko. Ugotovljeno je bilo, da je občina B. zagotovila dvorano, vendar se je prav zato, da bi se izognila stroškom plačila kotizacije, odpovedala pridobivanju kakršnihkoli evropskih sredstev. Tudi iz tega ugotovljenega dejstva po oceni revizijskega sodišča izhaja jasno razvidna povezanost med prevzemom obveznosti plačila kotizacije in prejetimi infrastrukturnimi sredstvi. Prav to vsebinsko povezanost poudarja sodišče druge stopnje in obrazloženo zavrača pritožbene navedbe, da takšna povezava ni nikoli obstajala, temu stališču pa se pridružuje tudi revizijsko sodišče.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se sredstva nato niso delila po enakih deležih, ampak je toženka prejela skoraj 60 % vseh sredstev in je zato prišlo do poskusa sklenitve novega dogovora. Ob ugotovitvi obeh sodišč, da dogovor o delitvi prevzete kotizacije sorazmerno glede na prejeta sredstva ni bil sklenjen, je pravilen nadaljnji materialnopravni sklep obeh sodišč, da je tožena občina dolžna izpolniti vsaj prvotno sprejeto obveznost o plačilu dodatnih 200.000,00 EUR. Povsem neprepričljiva je utemeljitev tožene občine, da bi obveznost plačila 200.000,00 EUR kotizacije obstaja le v primeru, če bi se tudi evropska sredstva delila na enake dele, ker pa do tega ni prišlo in je tožena občina nesporno dobila bistveno več kot bi pri enaki delitvi, pa tudi prvotno sprejete obveznosti ni.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− Ali je presoja sodišča o trpinčenju na delovnem mestu in o višini odškodnine glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna?
− Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu, o obstoju škode ter o vzročni zvezi med tožbeno zatrjevanimi dejanji in zatrjevano škodo?
− Ali je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka glede obrazloženosti odločitve?
− Ali je materialno pravo glede odločitve o plačilu presežka ur pravilno uporabljeno?
URS člen 26. ZOR člen 277. ZOMZO člen 1. ZPOMZO člen 3. OZ člen 376.
odgovornost delodajalca (države) - odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - obrestna mera zamudnih obresti - prenehanje teka obresti - prepoved ne ultra alterum tantum - delovni spor - zamudne obresti
Sodišče 2. stopnje je izhajalo iz napačne materialnopravne premise, da naj bi bil tožnik za škodo, ki naj bi mu začela nastajati od 1. 1. 2002 dalje, poplačan z zamudnimi obrestmi, ki so se natekle do tega trenutka, ker da za več kot šestkrat presegajo glavnico. Po mnenju pritožbenega sodišča to pomeni, da je zaradi teh obresti dobil škodo zaradi predolgega sojenja v celoti povrnjeno, čeprav je: 1) razlog, zaradi katerega je sodišče štelo, da je tožnik odškodninsko poplačan, nastal, še preden naj bi škoda sploh začela nastajati, in 2), čeprav je škoda, katere povrnitev zahteva, ravno v tem, ker je (zaradi prepočasnega dela sodišč) omenjeni visok znesek obresti dobil izplačan šele v letu 2012. Taka utemeljitev se logično ne izide.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - izpodbijanje pravnomočne odločbe - redna pravna sredstva - izredna pravna sredstva - prava neuka stranka - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - plačilo sodne takse - ustavnost zakonske ureditve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena. Enako je nedovoljena v smislu predloga za dopustitev revizije kot izrednega pravnega sredstva, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
Po presoji revizijskega sodišča je pojavnost v manj kot 1 % dovolj nizka, da je mogoče domnevati, da pri razumnem pacientu ne bi vplivala na njegovo privolitev v poseg, ki je bil v konkretnem primeru ocenjen kot zelo potreben (četudi ne nujen). V konkretnem primeru tudi ni podan položaj, ko bi uresničeno redko tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki je grozila v primeru neizvedenega posega, to pa je izguba vida na njenem edinem še uporabnem očesu, pri čemer je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila tožnica za svoj vid izredno zaskrbljena, sodišči nižjih stopenj pa ji tudi nista verjeli, da bi poseg v primeru opozorila na tveganje nevralgije odklonila. Splet navedenih okoliščin zato utemeljuje sklep, da je bila v konkretnem primeru pojasnilna dolžnost ustrezno opravljena, čeprav na dejansko uresničeno tveganje tožnica ni bila opozorjena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristransko sojenje - pristojnost okrožnega sodišča - predlog pristojnega sodišča za delegacijo pristojnosti - sodnica okrajnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je toženka sodnica okrajnega sodišča, ki je zgolj organizacijska enota okrožnega sodišča (predlagatelj niti ne navaja, da bi sodišči imeli prostore v isti stavbi in na istem naslovu), ni "drugi tehten razlog", ki bi utemeljeval prenos krajevne pristojnosti. Okoliščina, da se toženka (okrajna sodnica) srečuje z eno izmed sodnic okrožnega sodišča (okrožno sodnico A. A.) v zvezi z delom in zasebno, pa sicer (lahko) predstavlja razlog za izločitev okrožne sodnice po 70. členu ZPP, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da vsi sodniki okrožnega sodišča zaradi tega ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti in bi bil zaradi tega lahko v obravnavani zadevi okrnjen videz nepristranskosti. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodišča (ne posamične sodnice), torej na pristranskost prav vseh sodnikov sodišča, ki je pristojno odločati v zadevi.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - pospešitev postopka - nižji stroški pravdnega postopka
Odločitev je odvisna od presoje, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev postopka ali znižanje stroškov postopka. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je zahtevani pogoj izpolnjen. V obeh pravdnih zadevah, ki temeljita na istem škodnem dogodku toženka ugovarja, da do škodnega dogodka ni prišlo na način, kot trdita tožeči stranki. V obeh pravdnih zadevah je bil tudi podan predlog za zavarovanje dokaza s postavitvijo izvedenca avtomobilske stroke. Glede na ugovor toženke bo treba v obeh pravdah z izvajanjem dokazov (vsaj delno) ugotavljati isto dejansko stanje. Prav tako ne gre prezreti, da je predlog za prenos v svojih vlogah predlagala tudi toženka, tožnica pa se je s prenosom strinjala, pod pogojem, da bo tam postopek tekel hitreje.