Revizija se dopusti glede vprašanj:
— ali je določba četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 kogentne narave;
— ali odločitev, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki 18. 10. 2017 ni prenehalo in še traja, implicitno vsebuje tudi obveznost tožene stranke, da tožnika pozove na delo;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je samostojno oblikovalo izrek sodbe na način, da ni sledilo tožbenemu zahtevku v delu, ko tožeča stranka zahteva tudi odločitev o pozivu nazaj na delo, kršilo določilo postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe;
— ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zgolj opisno določilo, kakšno plačo mora imeti tožnik, kršilo določbe postopka in s tem tožečo stranko prikrajšalo za učinkovito podlago za izvršitev pravnomočne sodne odločbe.
Občina sicer lahko predpise iz svoje pristojnosti izda brez izrecnega napotila v zakonu, a ti ne smejo biti v nasprotju z zakoni. V obravnavanem primeru je občina z opredelitvijo pojma uporabnika obvezne javne gospodarske službe presegla okvire zakona. Podzakonski predpis sicer lahko ureja način izvrševanja pravic in obveznosti ter podrobneje določa vsebino teh pravic in obveznosti, pri čemer nujno interpretira zakon v določenem obsegu. Vendar pri svojem normiranju ne sme zoževati zakonskih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja ali drži stališče sodišča, da ima bivši zakonec - tožnik le zahtevek za ugotovitev terjatve do posebnega premoženja toženke, ne pa za povrnitev vlaganj, saj naj bi tak zahtevek predstavljal že delitev.