CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0078997
ZOdvT Tarifna številka 3100, 3101.
pravdni stroški v nepravdnem postopku - nagrada za postopek
V nepravdnem postopku, kjer je dejavnost odvetnika omejena na postavitev zahtevka in na prejem odločbe, se nagrada po tarifni številki 3100 ZOdvT zniža ob upoštevanju količnika 0,8.
ZNP člen 44, 48, 48/1. ZZZDR člen 208, 208/2. ZPP člen 254.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - zakonski pogoji - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov, pazi torej na največjo korist tega posameznika in ne na koristi ostalih udeležencev v postopku. Pogoje za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, torej neodvisnega strokovnjaka, katerega mnenje je ključno za ugotavljanje izpolnjenosti zakonskih kriterijev.
Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
Nobenega dvoma ni, da je treba stališče, sprejeto v načelnem pravnem mnenju 6. 4. 2012, upoštevati v primerih (ko ponudnik noče skleniti prodajne pogodbe), ki so nastali po objavi načelnega pravnega mnenja. Vendar tega stališča ni mogoče uporabiti v primeru, kot je obravnavani, ko se je stranka zanašala na staro sodno prakso in v skladu z njo uveljavljala sodno varstvo. Po stari sodni praksi je bilo mogoče pred upravnim organom zahtevati odobritev pravnega posla tako, da se predloži sklenjena pogodba oziroma sodba, ki tako pogodbo nadomešča.
zavod - razrešitev - direktor - zakoniti razlog - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pristojni organ (svet) tožene stranke (zavoda) ne more razrešiti direktorja iz drugih razlogov, kot tistih, ki so določeni v drugem odstavku 38. člena ZZ in se nanašajo na primere, če direktor sam zahteva razrešitev, če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organa zavoda ali ravna v nasprotju z njimi ter če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. Tožnik ni bil predčasno razrešen s funkcije direktorja zavoda iz razloga, ki je določen v drugem odstavku 38. člena ZZ, ampak zaradi nezaupanja, ker mu je bila na seji sveta tožene stranke izglasovana nezaupnica, zato je izpodbijani sklep nezakonit.
V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas trajanja mandata, je določeno, da preneha veljati zaradi prenehanja funkcije direktorja. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili poseben odpovedni razlog, saj razrešitev tožnika s funkcije direktorja po izrecni pogodbeni določbi pomeni objektivni odpovedni razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 108, 108/4, 481, 481/1, 481/1-2.
samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – stvarna pristojnost – nepopolna vloga
Zmotno je pritožbeno stališče, češ da gre za gospodarsko zadevo samo v primeru, če sta obe stranki pravni osebi. V skladu z 2. točko 1. odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi za spore iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami.
pridobitev lastninske pravice – družbena pogodba – premoženje v družbi – nastopanje nasproti tretjim osebam – dogovor o nakupu skupnega stanovanja – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – nastanek solastnine – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – nagibi za sklenitev pogodbe – ničnost – skupno premoženje zakoncev – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – notranja družba – zunanja družba – likvidacija civilne družbe – neupravičena pridobitev
V obravnavni zadevi sta stranki soglašali, da v družbo prispevata denarna sredstva s skupnim namenom nakupa sporne nepremičnine. Navedeno pa ustreza opredelitvi družbene pogodbe iz 990. člena OZ.
Tolmačenje toženke, da skupni namen v obravnavni zadevi ni podan, ker dogovor, da toženka v prvi fazi postane izključna lastnica spornega stanovanja, šele v drugi fazi pa na tožnika prenese polovični solastniški delež, predstavlja predpogodbo, vsled katere v zakonsko določenem materialnem prekluzivnem roku ni bila sklenjena glavna pogodba, zanemarja vsebino 995. in 996. člena OZ, ki ureja t. i. notranjo in zunanjo družbo. Ker civilna družba nima pravne osebnosti, ne more pridobivati pravic in prevzemati obveznosti v pravnem prometu in tudi ne more postati lastnica premoženja. Če družbenik ali poslovodja nasproti tretjim osebam nastopa v svojem imenu in na račun družbe, pridobi v razmerju s tretjo osebo pravice in obveznosti sam. Navedeno je v obravnavanem primeru storila toženka, ki se je v razmerju do tretjih zavezala kot izključna dolžnica po pogodbi o nakupu nepremičnine ter se tudi vknjižila kot izključna lastnica sporne nepremičnine. V notranjem razmerju s tožencem pa je zaradi skupnega namena pridobitve sporne nepremičnine sklenila dogovor, ki predstavlja pravni naslov za nastanek solastnine.
Za družbeno pogodbo posebna obličnost ni predpisana. Navedenega ne spreminja niti dejstvo, da je bil skupen namen družbe pravdnih strank ravno nakup oziroma pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Namenu predpisane obličnosti za posle, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (52. člen OZ), je bilo zadoščeno že s pisnostjo pogodbe, ki jo je s tretjo osebo sklenila toženka kot nosilka pravic in obveznosti v zvezi s premoženjem v družbi v razmerju do tretjih.
Zatrjevano dejstvo, da sta pravdni stranki z dogovorom zasledovali izognitev kogentnemu režimu skupnega premoženja zakoncev, ne vpliva na veljavnost njunega dogovora. Ipso iure nastajanje skupnega premoženja med zakonci pomeni namreč, da sodi v skupno premoženje vse, kar sta zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, ne glede na to, kateri izmed njiju je sicer nominalni nosilec materialnopravnih upravičenj v razmerju do tretjih oseb.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – primerna strokovna podlaga – elaborat – pripombe na izvedensko mnenje – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je bilo doseženo soglasje udeležencev, kako naj se popravi elaborat, ni vsebinsko obravnavalo pripomb pritožnika na izvedeniško mnenje in njegovega odgovora na pripombe četrtega udeleženca, niti jih pri izdelavi dopolnitev izvedeniškega poročila ni upošteval izvedenec, je bila pritožniku kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2.
sodne takse - predlog za oprostitev
Ker je tožnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni upravičen do denarne socialne pomoči. Zato ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
Tožnik po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki nima denarnih prejemkov. Je lastnik osebnega vozila v vrednosti 5.000,00 EUR, vendar se od 31. 5. 2012 do 31. 12. 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili v vrednosti do višine 8.060,00 EUR. Zato je delna oprostitev sodne takse utemeljena.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po strokovni sodelavki zavrnilo ugovor tožnice zoper izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse. Pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi. O pravnem sredstvu zoper izpodbijano odločitev bo moral odločati sodnik sodišča prve stopnje.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost odločitve o predlogu za taksno oprostitev – predhodno vprašanje
Odločitev o zavrženju vloge za taksno oprostitev formalno sicer predstavlja odločitev o tem predhodnem vprašanju, vsebinsko pa ne. V opisani situaciji je treba pred odločitvijo, ali naj se šteje pritožba za umaknjeno, pretehtati med pomenom ustavne pravice do pritožbe in pomenom instituta pravnomočnosti (sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse) kot ustavne vrednote v smislu pravne varnosti ter vzpostaviti ustrezno ravnovesje med njima.
odškodnina zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - hrup - prah - vibracije - emisije - škoda, ki presega običajne meje - hrup zaradi tranzitnega prometa - zmanjšanje hrupa s protihrupno zaščito - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Sodna praksa je v zelo podobnih odškodninskih primerih zaradi povečanega prometa na tranzitnih cestah sprejela enotno stališče, da mejne, zagotovo pa kritične vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet, in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz 3. odstavka 133. člena OZ.
Življenje v urbanem okolju sicer res terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrup, vibracije, onesnaženje zraka), vendar pa le do »normalnih« meja. Kadar te emisije presežejo mejne vrednosti, pa je mogoče govoriti o takšnem vplivu na osebnostne pravice posameznika, da je njegova škoda pravno priznana in da je podana tudi odškodninska odgovornost zanjo.
Bistvo ustavno varovane pravice do zdravega življenjskega okolja ni zagotavljanje zdravega življenjskega okolja oseb znotraj stanovanjskih objektov, temveč skrb države za primeren in zdrav življenjski okoliš prebivalcev. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, protihrupna zaščita na hrup v okolici hiše tožečih strank ni vplivala, njihova stanovanjska hiša pa je spadala v kategorijo s hrupom bolj obremenjenih stavb. Tožeče stranke so bile zaradi prekomernega hrupa zagotovo prikrajšane za življenje v zdravem okolju, tožena stranka pa se zato kljub ustrezno izvedeni protihrupni zaščiti na stavbi tožečih strank svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057167
SPZ člen 70. ZPP člen 7, 184, 286. ZNP člen 37.
delitev solastnine – predlagalni nepravdni postopek – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
V skladu s 184. členom ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave, kar smiselno v nepravdnem postopku pomeni, da lahko predlagatelj svoj predlog spremeni do zaključka naroka.
novo najdeno premoženje - nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - smrt dediča po sklepu o dedovanju - vstopna pravica dediča
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob izdaji sklepa (tudi dodatnega) o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
Ob ugotovitvi, da stanovanjska hiša leži na parcelah 21/4, 21/2, 4/2 in da ni vpisana v kataster stavb in zaradi tega etažne lastnine ni mogoče vzpostaviti, poleg tega pa stoji tudi na parceli 21/1, katere izključna lastnica je predlagateljica, nasprotni udeleženec pa tudi ni bil pripravljen izgraditi samostojnega vhoda v mansardo stanovanja, tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje solastne nepremičnine pravilno razdelilo tako, da je sporne nepremičnine razdelilo glede na izkazan interes predlagateljici.
Za presojo o priposestvovanju služnosti v korist nepremičnine je odločilno, ali so sporni prehod uporabljali prejšnji lastniki te nepremičnine, ne pa, ali so ga uporabljali lastniki drugih nepremičnin.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine – denarni zahtevek – obligacijskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – vpis v zemljiško knjigo – skupno premoženje zakoncev – zakonska domneva
Zahtevek pritožnice ni zahtevek po 32. členu ZD, saj se ne glasi na izločitev deleža na zapustnikovem premoženju. Vrednost deleža, ki naj bi se izločil, je samo izjemoma (ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna) mogoče zahtevati v denarju. Pritožnica takšnih izjemnih okoliščin niti ni zatrjevala. Poleg tega ni zatrjevala dejanske pridobitne skupnosti z zapustnikom, navedla pa ni niti deleža, katerega vrednost naj bi bila 10.000,00 EUR. Gre torej zgolj za obligacijski (obogatitveni) zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081340
OZ člen 311, 315, 421. ZPP člen 324, 324/3.
cesija – stečaj odstopnika – ugovori dolžnika – pobot z odstopljeno terjatvijo – ugovor procesnega pobota
Terjatev, ki jo s procesnim ugovorom pobota toženec uveljavlja zoper tožečo stranko, mora obstajati v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ta terjatev mora biti (tedaj) tudi iztožljiva. Če gre za terjatev zoper stečajnega dolžnika ter te terjatve upnik ni ustrezno uveljavljal v stečajnem postopku, takšna terjatev (več) ni iztožljiva.