obseg zapuščine - predmet dedovanja - denarna sredstva na bančnem računu - negativno stanje - pasivno premoženje - aktivno premoženje - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - ločitev zapuščine - ločeno premoženje
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. V skladu z 2. členom ZD so lahko predmet dedovanja stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom, kar pomeni, da zapuščino lahko predstavlja le aktivno premoženje, torej premoženje, ki ima določeno premoženjsko vrednost, pasiva zapuščine pa se ugotavlja zgolj zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine. Zapustnikovi dolgovi torej ne bremenijo zapuščine, ampak dediče osebno.
Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da ločena zapuščina ni predmet dedovanja, ampak se uporablja izključno za poplačilo terjatev tistih upnikov, ki so izposlovali ločitev, ter da se zapuščinski postopek lahko izpelje samo glede tistega dela zapuščine, ki bo morebiti ostala po poplačilu upnikov.
Z ločitvijo nastane položaj, kot da separirana zapuščina sploh ne bi postala zapuščina, ampak bi bila še vedno zapustnikova. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sta v konkretnem primeru zapuščina pokojnika ter sama dediščina dve ločeni premoženjski masi in je dediščina tisti del zapuščine, ki je dejansko prešel na dediča, medtem ko je zapuščina celotno premoženje zapustnika.
zavod - razrešitev - direktor - zakoniti razlog - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pristojni organ (svet) tožene stranke (zavoda) ne more razrešiti direktorja iz drugih razlogov, kot tistih, ki so določeni v drugem odstavku 38. člena ZZ in se nanašajo na primere, če direktor sam zahteva razrešitev, če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organa zavoda ali ravna v nasprotju z njimi ter če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. Tožnik ni bil predčasno razrešen s funkcije direktorja zavoda iz razloga, ki je določen v drugem odstavku 38. člena ZZ, ampak zaradi nezaupanja, ker mu je bila na seji sveta tožene stranke izglasovana nezaupnica, zato je izpodbijani sklep nezakonit.
V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas trajanja mandata, je določeno, da preneha veljati zaradi prenehanja funkcije direktorja. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili poseben odpovedni razlog, saj razrešitev tožnika s funkcije direktorja po izrecni pogodbeni določbi pomeni objektivni odpovedni razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Za presojo o priposestvovanju služnosti v korist nepremičnine je odločilno, ali so sporni prehod uporabljali prejšnji lastniki te nepremičnine, ne pa, ali so ga uporabljali lastniki drugih nepremičnin.
Predmet izpolnitvenega ravnanja preživljanca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dajatev. Stvari in premoženjske pravice kot predmet te dajatve morajo obstajati v trenutku sklenitve pogodbe in morajo biti v njej določene ali vsaj določljive.
Če preživljanec kljub prepovedi razpolaga s svojim premoženjem in ga prenese na drugega ali obremeni, je ta prenos veljaven. Sama prepoved razpolaganja ne vpliva na veljavnost pravnega posla, s katerim se razpolaga. Preživljanec je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti dolžan preživljalcu povrniti škodo, ki mu je zaradi tega nastala(1). Pri tem je pripomniti, da slednje ne more zahtevati kar od tistega, v korist katerega je bilo razpolaganje opravljeno(2).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0078988
OZ člen 1019, 1019/3, 1022. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 318.
sklepčnost tožbe - substanciranje navedb - sklicevanje na priloge - poroštvena izjava - obličnost poroštvene izjave - solidarni porok - neporavnane obveznosti glavnega dolžnika - ugovor neveljavnosti poroštvenih izjav - ugovor delne izpolnitve
Tožeča stranka se je sklicevala na priloge kot na dokaz že podanih navedb in deloma na njihovo natančnejše substanciranje, kar je omogočilo preizkus že podanih navedb (glede zapadlosti vsakokratnega že prej opisanega in zneskovno opredeljenega mesečnega zneska najemnine). Taka tožba je sklepčna. Omogoča preizkus in odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Poroka zavezuje le pisna poroštvena izjava, v kateri je obveznost glavnega dolžnika, na katero se nanaša poroštvo, vsebinsko identificirana. Razkrivati mora vse elemente, ki so potrebni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze. Strožja obličnost je namenjena varstvu poroka pred nepremišljenostjo, prenaglimi odločitvami in pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. V obravnavanem primeru je bilo strogim obličnostnim zahtevam za poroštveno izjavo zadoščeno.
vojska - težja kršitev vojaške discipline - denarna kazen
Tožena stranka ni dokazala, da je imel tožnik (vojak, napoten na mednarodno misijo) v steklenici alkohol. Ker tožnik ni storil hujše kršitve vojaške discipline, mu je tožena stranka neupravičeno izrekla ukrep denarne kazni v višini 7 % mesečne plače za polni delovni čas, izplačane za sporni mesec, v katerem je bila kršitev storjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081340
OZ člen 311, 315, 421. ZPP člen 324, 324/3.
cesija – stečaj odstopnika – ugovori dolžnika – pobot z odstopljeno terjatvijo – ugovor procesnega pobota
Terjatev, ki jo s procesnim ugovorom pobota toženec uveljavlja zoper tožečo stranko, mora obstajati v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ta terjatev mora biti (tedaj) tudi iztožljiva. Če gre za terjatev zoper stečajnega dolžnika ter te terjatve upnik ni ustrezno uveljavljal v stečajnem postopku, takšna terjatev (več) ni iztožljiva.
Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL0023183
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-c. URS člen 29, 29-2. ZKP člen 12, 12/1, 68, 68/1.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - zagovornik - pravica do proste izbire zagovornika - soobdolženec kot zagovornik - kolizija interesov
Pravica obdolženca do zagovornika po lastni izbiri ni absolutna.
Sodišče je dolžno omogočiti pravico do proste izbire zagovornika v razumnih mejah; v vsakem konkretnem primeru mora presoditi, ali in v kakšni meri omejitev te pravice vpliva na obsojenčevo pravico do obrambe in ali je v sorazmerju z zagotavljanjem učinkovitega izvajanja kazenskega postopka.
Situacija, ko je obdolženec v istem kazenskem postopku hkrati zagovornik soobdolženca, predstavlja kolizijo interesov, zaradi katere ni mogoče zagotoviti poštenega in učinkovitega izvajanja kazenskega postopka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073415
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 263, 263/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – odškodninska odgovornost članov organov vodenja delniške družbe – trditveno in dokazno breme – protipravnost – zavarovanje z bianco menicami kot nezadostno in neustrezno sredstvo zavarovanja – presoja subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve
Za razbremenitev odgovornosti tožene stranke ne zadostuje njena trditev, da je bil sklep o odobritvi kredita sprejet po predpisanem postopku, prav tako ne trditev, da je bilo zavarovanje z bianco menicami samo po sebi dopustno, saj je kot sredstvo zavarovanja predvideno v internem pravilniku tožeče stranke. Tožeča stranka namreč ne očita nedopustnost tega sredstva zavarovanja, pač pa, da je bilo zavarovanje z menicami glede na takratne razmere in finančne sposobnosti kreditojemalca nezadostno in neustrezno. Nobenega dvoma ni, da menica lahko opravlja in je v času odobritve kredita tudi opravljala funkcijo zavarovanja plačil. Vendar je menica kakovostno zavarovanje plačila le, če jo akceptira banka ali druga oseba z visoko boniteto, ne pa v primeru lastne menice kot instrumenta zavarovanja. V tem primeru je menica primerljiva z zadolžnico. Utemeljen je zato pritožbeni očitek tožnice, da sodišče tudi v ponovljenem postopku sploh ni presojalo njene kritike ravnanja tožencev, da bi morali za ustrezno zavarovanje odobrenega kredita zagotoviti poleg menic še dodatno zavarovanje.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost odločitve o predlogu za taksno oprostitev – predhodno vprašanje
Odločitev o zavrženju vloge za taksno oprostitev formalno sicer predstavlja odločitev o tem predhodnem vprašanju, vsebinsko pa ne. V opisani situaciji je treba pred odločitvijo, ali naj se šteje pritožba za umaknjeno, pretehtati med pomenom ustavne pravice do pritožbe in pomenom instituta pravnomočnosti (sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse) kot ustavne vrednote v smislu pravne varnosti ter vzpostaviti ustrezno ravnovesje med njima.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2.
sodne takse - predlog za oprostitev
Ker je tožnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni upravičen do denarne socialne pomoči. Zato ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
Tožnik po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki nima denarnih prejemkov. Je lastnik osebnega vozila v vrednosti 5.000,00 EUR, vendar se od 31. 5. 2012 do 31. 12. 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili v vrednosti do višine 8.060,00 EUR. Zato je delna oprostitev sodne takse utemeljena.
Obsežno pritožbeno navajanje glede ponareditve pooblastila, prevare oziroma siceršnjih zatrjevanih spornih postopanj odvetnika in sodedinje je za presojo zakonitosti (pravilnosti) izpodbijanega sklepa brezpredmetno. Te navedbe bi bile relevantne zgolj za presojo zakonitosti (sedaj) pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 2. 11. 2011 oziroma pravilneje dednega dogovora, ki ga ta vsebuje.
Ob ugotovitvi, da stanovanjska hiša leži na parcelah 21/4, 21/2, 4/2 in da ni vpisana v kataster stavb in zaradi tega etažne lastnine ni mogoče vzpostaviti, poleg tega pa stoji tudi na parceli 21/1, katere izključna lastnica je predlagateljica, nasprotni udeleženec pa tudi ni bil pripravljen izgraditi samostojnega vhoda v mansardo stanovanja, tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje solastne nepremičnine pravilno razdelilo tako, da je sporne nepremičnine razdelilo glede na izkazan interes predlagateljici.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o veljavnosti oporoke
Pri dedovanju je oporoka močnejši pravni naslov od zakona, zato je napotitev pritožnice na pravdo, ki oporoke ne priznava, ker podpis na oporoki ni zapustnikov, zoper oporočno dedinjo, pravilna.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – primerna strokovna podlaga – elaborat – pripombe na izvedensko mnenje – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je bilo doseženo soglasje udeležencev, kako naj se popravi elaborat, ni vsebinsko obravnavalo pripomb pritožnika na izvedeniško mnenje in njegovega odgovora na pripombe četrtega udeleženca, niti jih pri izdelavi dopolnitev izvedeniškega poročila ni upošteval izvedenec, je bila pritožniku kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem.
pridobitev lastninske pravice – družbena pogodba – premoženje v družbi – nastopanje nasproti tretjim osebam – dogovor o nakupu skupnega stanovanja – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – nastanek solastnine – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – nagibi za sklenitev pogodbe – ničnost – skupno premoženje zakoncev – obličnost – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – notranja družba – zunanja družba – likvidacija civilne družbe – neupravičena pridobitev
V obravnavni zadevi sta stranki soglašali, da v družbo prispevata denarna sredstva s skupnim namenom nakupa sporne nepremičnine. Navedeno pa ustreza opredelitvi družbene pogodbe iz 990. člena OZ.
Tolmačenje toženke, da skupni namen v obravnavni zadevi ni podan, ker dogovor, da toženka v prvi fazi postane izključna lastnica spornega stanovanja, šele v drugi fazi pa na tožnika prenese polovični solastniški delež, predstavlja predpogodbo, vsled katere v zakonsko določenem materialnem prekluzivnem roku ni bila sklenjena glavna pogodba, zanemarja vsebino 995. in 996. člena OZ, ki ureja t. i. notranjo in zunanjo družbo. Ker civilna družba nima pravne osebnosti, ne more pridobivati pravic in prevzemati obveznosti v pravnem prometu in tudi ne more postati lastnica premoženja. Če družbenik ali poslovodja nasproti tretjim osebam nastopa v svojem imenu in na račun družbe, pridobi v razmerju s tretjo osebo pravice in obveznosti sam. Navedeno je v obravnavanem primeru storila toženka, ki se je v razmerju do tretjih zavezala kot izključna dolžnica po pogodbi o nakupu nepremičnine ter se tudi vknjižila kot izključna lastnica sporne nepremičnine. V notranjem razmerju s tožencem pa je zaradi skupnega namena pridobitve sporne nepremičnine sklenila dogovor, ki predstavlja pravni naslov za nastanek solastnine.
Za družbeno pogodbo posebna obličnost ni predpisana. Navedenega ne spreminja niti dejstvo, da je bil skupen namen družbe pravdnih strank ravno nakup oziroma pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Namenu predpisane obličnosti za posle, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (52. člen OZ), je bilo zadoščeno že s pisnostjo pogodbe, ki jo je s tretjo osebo sklenila toženka kot nosilka pravic in obveznosti v zvezi s premoženjem v družbi v razmerju do tretjih.
Zatrjevano dejstvo, da sta pravdni stranki z dogovorom zasledovali izognitev kogentnemu režimu skupnega premoženja zakoncev, ne vpliva na veljavnost njunega dogovora. Ipso iure nastajanje skupnega premoženja med zakonci pomeni namreč, da sodi v skupno premoženje vse, kar sta zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, ne glede na to, kateri izmed njiju je sicer nominalni nosilec materialnopravnih upravičenj v razmerju do tretjih oseb.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka stanovanje uporablja nezakonito, brez pravnega naslova – najemne pogodbe, in tožbenemu zahtevku na izselitev pravilno in zakonito ugodilo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - sovoznik na motornem kolesu - poškodbe glave
Zmanjšanje življenjske aktivnosti zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja, ki vpliva na kakovost njegovega življenja. Zmanjšanje teh sposobnosti je lahko posledica telesnega ali psihičnega prikrajšanja, ki ga je oškodovanec pretrpel zaradi škodnega dogodka.
Oškodovanca je potrebno vzeti takšnega kot je, z ločenima staršema, pri čemer mati stalno živi v tujini, ker je tam zaposlen njen mož (in ne zaradi tega, ker bi se želela izogniti pomoči sinu). Ni jasno, zakaj naj bi na odmero odškodnine in to v tožnikovo škodo, štelo „njegovo socialno okolje“ (tožnik se občasno druži z brezdomci).