ZNP člen 44, 48, 48/1. ZZZDR člen 208, 208/2. ZPP člen 254.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delen odvzem poslovne sposobnosti - zakonski pogoji - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti
Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ugotavlja, ali je posameznik zaradi določenih dejanskih vzrokov omejen v sposobnosti za samostojno odločanje ter uresničevanje in varstvo svojih pravic in interesov, pazi torej na največjo korist tega posameznika in ne na koristi ostalih udeležencev v postopku. Pogoje za odvzem poslovne sposobnosti sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, torej neodvisnega strokovnjaka, katerega mnenje je ključno za ugotavljanje izpolnjenosti zakonskih kriterijev.
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče (pri oceni izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe) izolirano upoštevati samo njene navedbe. Predlagana začasna odredba namreč „ne visi v zraku“, ampak se mora navezovati na to, kar se je v pravdi prej dogajalo. Upnica mora svojo terjatev, če želi doseči izpolnitev prvega zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe, izkazati s stopnjo verjetnosti. Če tega ne stori, je treba to oceniti kot neobstoj zatrjevanega zakonskega pogoja, četudi pri tej oceni pomagajo ugovorne navedbe dolžnika.
Pravdno sodišče je na kazensko obsodilno sodbo vezano tudi glede časovnega okvira storjenega kaznivega dejanja. Za preostalo obdobje, ki s kazensko sodbo ni zajeto, bi moral tožnik podati ustrezno trditveno podlago.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh pravnih podlagah, a le v okviru dejstev, ki jih navaja stranka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - pooblastilo za podajo odpovedi - pooblaščenec
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 ne opredeljuje kroga oseb, ki lahko nastopajo kot pooblaščenec delodajalca. V zvezi s pooblastitvijo oz. pooblastilom ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pisno. To velja tudi za izvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalčev pooblaščenec ni dolžan predložiti delavcu pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem.
dokazovanje – zaslišanje zakonitega zastopnika – sodelovanje v postopku – odsotnost z naroka – upravičena zadržanost – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zdravniško potrdilo – ponoven razpis naroka
Tožena stranka bi ponoven razpis naroka lahko dosegla le, če bi hkrati s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela in zdravniškim potrdilom podala tudi (upravičen) predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo – nepopoln predlog – zavrženje predloga – opomin za plačilo sodne takse – ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravni interes – sodna taksa za izredno pravno sredstvo – odločba Ustavnega sodišča
Ker je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo kot nepopoln, ker na poziv tožnik ni predložil dokazila, to še ne pomeni, da nima pravnega interesa, da ponovno vloži predlog potem, ko je dobil opomin za plačilo sodne takse. Pomembno je, da je dal predlog pred iztekom roka za plačilo sodne takse in da je sedaj predlog popoln.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083413
OZ člen 51. ZPP člen 286b.
najemno razmerje – povrnitev vlaganj – dogovor o povrnitvi vlaganj – neobličnost pogodbe – dokaz z zaslišanjem izvedenca – opustitev izvedbe dokaza – pravočasnost grajanja procesnih kršitev
Prvo sodišče je ob zaključku glavne obravnave smiselno zavrnilo ostale neizvedene dokaze; in ko je toženec videl, da prvo sodišče ne bo izvedlo še zaslišanja izvedenca, bi moral opozoriti sodišče, da vztraja pri izvedbi tega dokaza in uveljavljati kršitev določb postopka zaradi opustitve izvedbe dokaza. Ker kršitve določb postopka pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal takoj, ko je bilo to mogoče, se nanjo ne more več sklicevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0081861
ZJN-2 člen 4, 71. OZ člen 631. ZOR člen 612. ZPP člen 155. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5.
obveznost plačila podizvajalcu – direktna tožba podizvajalca – stroški odgovora na pritožbo – neposredno plačilo podizvajalcu – potrditev računa
Če izvajalec zanika obstoj terjatve podizvajalca do njega (do izvajalca oziroma glavnega izvajalca), in tudi v primeru, če se izvajalec ne izreče o obstoju terjatve podizvajalca, četudi neutemeljeno, po OZ niso izpolnjeni pogoji, da naročnik namesto izvajalcu plača podizvajalcu.
Neposredne obveznosti naročnika, da plača podizvajalcu, po ZJN-2 ni. Če je zakonodajalec želel pri poslih, sklenjenih preko javnih naročil, poseči v sistem pogodbenega prava, in sicer v smer, da bi moral naročnik vedno plačevati tistemu, ki delo dejansko opravi, čeprav s to osebo ni v pogodbenem razmerju, bi moral tako obveznost neposrednega plačila izrecno določiti. Tega ni storil, saj česa takega ZJN-2 ne določa.
Potrditve računa oziroma situacije ni nujno vedno mogoče enačiti s pojmom pripoznave terjatve.
Stroški odgovora na pritožbo praviloma bremenijo neuspešnega pritožnika, saj ima nasprotna stranka pravico (in celo dolžnost) tudi v pritožbenem postopku zagovarjati oziroma braniti svoja stališča, vendar se jih kljub temu presoja z vidika potrebnosti, glede na vsebino vloge.
Sodišče prve stopnje odločitve o predlogu za zmanjšanje nujnega deleža pravilno ni oprlo le na ugotovljeno gospodarsko zmožnost kmetije, ampak v skladu z 2. odstavkom 14. člena ZDKG upoštevalo vse okoliščine primera, poleg gospodarske zmožnosti kmetije tudi premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev.
obnova postopka – obnovitveni razlogi, ki se nanašajo na postopek pred revizijskim sodiščem – nepravilna ugotovitev, da reviziji ni bilo priloženo novo pooblastilo odvetnika – dovoljenost revizije – postulacijska sposobnost – zavrženje revizije
O obnovitvenem razlogu, ki naj bi nastal v postopku odločanja o reviziji, lahko odloča le Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/9.
zavrženje tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - prekluzivni rok - štetje rokov
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica s strani prvotožene stranke prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi 25. 11. 2013, zato je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel 25. 12. 2013. Ta dan je bil praznik božiča, naslednji dan 26. 12. 2013 pa dela prost dan zaradi dneva samostojnosti. Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje 27. 12. 2013, tj. prvi delovnik po izteku navedenih praznikov, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku.
spor o vračunanju daril v nujni delež - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - prekinitev zapuščinskega postopka
Ker pritožnik trdi, da je njegov nujni delež prikrajšan in ne prizna, da je prejel darila, kar piše zapustnik v oporoki, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo postopek in ga napotilo na pravdo za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 108, 108/4, 481, 481/1, 481/1-2.
samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – stvarna pristojnost – nepopolna vloga
Zmotno je pritožbeno stališče, češ da gre za gospodarsko zadevo samo v primeru, če sta obe stranki pravni osebi. V skladu z 2. točko 1. odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi za spore iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker ni hodil na delo. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – plačilo uporabnine – prikrajšanje – prostovoljna izselitev iz stanovanja
Samo dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, četudi je vložila predlog za delitev solastnine oziroma tožbo na plačilo uporabnine v letu 2010, je ne opravičuje do zahtevane uporabnine, saj s temi ravnanji ne izkazuje svojega prikrajšanja, pač pa njena opustitev glede pridobitve možnosti souporabe potrjuje njeno naknadno prostovoljno (lastno) neuporabo stanovanja.
Za normalno bivanje v stanovanjskih prostorih je potrebna topla voda, kar še posebej velja za tožnika, glede na njegovo starost in izkazane zdravstvene težave, zato odklop tople vode za tožnika lahko predstavlja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, ki bi mu lahko nastala na njegovem zdravju.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013422
ZDR člen 184. OZ člen 153, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti
Tožnik je utrpel trenutno srednje hudo telesno bolečino, ko je zračni val pri streljanju z avtomatsko puško z razdalje 30 centimetrov prišel do desnega sluhovoda tožnika in ga je uho zaznalo kot pok. Občasne lahke bolečine je imel tožnik še približno 15 mesecev. Poleg tega je trpel nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, saj je moral takoj po poškodbi iskati zdravniško pomoč, bil je v bolnišničnem zdravljenju, kasneje pa je moral še velikokrat na obisk k zdravniku. Zato je tožnik iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti upravičen do pravične denarne odškodnine v znesku 2.300,00 EUR.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začetek teka zastaranja
Kljub temu, da se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, mora sodišče vsebinsko obravnavati vse relevantne, dokazno podprte ugovorne navedbe tožene stranke.
zavod - razrešitev - direktor - zakoniti razlog - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pristojni organ (svet) tožene stranke (zavoda) ne more razrešiti direktorja iz drugih razlogov, kot tistih, ki so določeni v drugem odstavku 38. člena ZZ in se nanašajo na primere, če direktor sam zahteva razrešitev, če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organa zavoda ali ravna v nasprotju z njimi ter če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. Tožnik ni bil predčasno razrešen s funkcije direktorja zavoda iz razloga, ki je določen v drugem odstavku 38. člena ZZ, ampak zaradi nezaupanja, ker mu je bila na seji sveta tožene stranke izglasovana nezaupnica, zato je izpodbijani sklep nezakonit.
V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas trajanja mandata, je določeno, da preneha veljati zaradi prenehanja funkcije direktorja. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili poseben odpovedni razlog, saj razrešitev tožnika s funkcije direktorja po izrecni pogodbeni določbi pomeni objektivni odpovedni razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.