ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/1, 453, 454, 454/2, 494. OZ člen 459, 461, 461/1, 468, 468/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – narok – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – grajanje napak
Postopek v sporih majhne vrednosti teče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Pravdni stranki morata vse navedbe podati v za to predvidenih vlogah (torej v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni pripravljalni vlogi). Dejstva in dokazi, ki navajata izven teh vlog, se ne upoštevajo.
ZPIZ-1 člen 110, 110/7, 110/7-2, 392, 292/1, 427, 427/4. ZPIZ-92 člen 72, 72/2, 72/4, 72/4-2.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Zgolj na podlagi dopolnitve pokojninske dobe, ki jo je dopolnil tožničin pokojni mož v Republiki Sloveniji, ni mogoče pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Tožnica ne izpolnjuje pogojev niti po določbah ZPIZ/92, niti po določbah ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Stališče tožene stranke, da ni bila dolžna določiti kriterije za določitev presežnih delavcev, ker je pogodbe o zaposlitvi odpovedala vsem delavcem, je napačno. Takšno stališče bi namreč pomenilo, da bi lahko delodajalec s tem, ko bi pogodbe odpovedal vsem delavcem zaradi popolnoma spremenjene sistemizacije delovnih mest, nove pogodbe ponudil le nekaterim delavcem, ne da bi upošteval kriterije za izbiro. S tem bi se obšla zakonska določba o obveznosti določitve kriterijev, ki varuje delavce pred tem, da delodajalec ne more arbitrarno določiti, komu bo ponudil nadaljevanje zaposlitve in komu te možnosti ne bo omogočil.
Tožena stranka ni izkazala kriterijev, na podlagi katerih je 80 delavcem ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi, tožniku pa ne in na podlagi katerega izločilnega kriterija tožniku ni bilo mogoče ponuditi pogodbe o zaposlitvi. Ker je prenehala potreba po opravljanju dela vsem delavcem, bi tožena stranka morala uporabiti kriterije in pojasniti, kdo izmed ostalih delavcev sodi v skupino primerljivih delavcev s tožnikom. Ker teh kriterijev tožena stranka ni določila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012850
ZDR člen 110, 110/2, 111. KZ-1 člen 251, 251/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR 31, 32, 35. ZJU člen 154, 154/1, 154/3. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenci - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje - ponarejanje listin - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na odločitev kazenskega sodišča - kazenska obssdilna sodba
Tožena stranka se je s tem, da je storitve tega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 66/2008 in nadaljnji) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1 osumljen tožnik, seznanila takrat, ko je Služba generalnega direktorja prejela obvestilo vrhovnega tožilstva, da je bil zoper tožnika vložen obtožni predlog. Zato je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj 30 dnevnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik z očitanim dejanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1, pa tudi znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 251. člena KZ-1.
dopolnilna sodba - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - plačilo za delo - obveznost plačila
Z ugotovitvijo nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik pridobil pravico do vzpostavitve takšnega premoženjskega stanja, kot bi bilo, če do nezakonite odpovedi ne bi prišlo. Zato je upravičen do odškodnine oziroma do reparacije po splošnih načelih civilnega prava, torej do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal in mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ker dohodek, ki ga zavarovanec v času prejemanja denarnega nadomestila prejme za opravljeno delo, ne vpliva na izgubo denarnega nadomestila, rok osmih dni, določen v četrtem odstavku 124. člena ZUTD, ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD in za zaključek, da tožniku, ki ni postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila. Rok osmih dni, v katerem naj bi zavarovanec obvestil zavod o prejetem dohodku, ni določen v 67. členu ZUTD, pač pa je v tej določbi določeno, da so zavarovanci po opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo zavod dolžni obveščati sproti.
Ker sprotno obveščanje v določbi 67. člena ZUTD niti v katerikoli drugi določbi tega zakona ni definirano, niti ni časovno in terminsko opredeljeno, je potrebno vprašanje, ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, presojati za vsak konkreten primer, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen prejeti dohodek, ki vpliva na zmanjšanje denarnega nadomestila v smislu prvega odstavka 67. člena zakona ali ne, saj je v delu petega odstavka 67. člena določeno, da se denarno nadomestilo zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o nastanitvi študenta v dijaškem domu, iz katere izhaja, da ima pravico bivati v tem domu od dneva podpisa te pogodbe (začetek študijskega leta). Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL0023183
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-c. URS člen 29, 29-2. ZKP člen 12, 12/1, 68, 68/1.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - zagovornik - pravica do proste izbire zagovornika - soobdolženec kot zagovornik - kolizija interesov
Pravica obdolženca do zagovornika po lastni izbiri ni absolutna.
Sodišče je dolžno omogočiti pravico do proste izbire zagovornika v razumnih mejah; v vsakem konkretnem primeru mora presoditi, ali in v kakšni meri omejitev te pravice vpliva na obsojenčevo pravico do obrambe in ali je v sorazmerju z zagotavljanjem učinkovitega izvajanja kazenskega postopka.
Situacija, ko je obdolženec v istem kazenskem postopku hkrati zagovornik soobdolženca, predstavlja kolizijo interesov, zaradi katere ni mogoče zagotoviti poštenega in učinkovitega izvajanja kazenskega postopka.
Tožena stranka ni imela pravne podlage, da sama, na podlagi enostranske pobotne izjave, brez soglasja delavca, pobota svoje (zatrjevane) terjatve do delavca s svojo obveznostjo plačila. Če drži, da je imel tožnik na poti manjše stroške, kot je bil znesek prejetega avansa, ki mu ga je tožena stranka izročila za odrejene službene poti, in presežka avansa tožnik toženi stranki ni vrnil, potem bi tožena stranka lahko zahtevala od tožnika, da te zneske (razliko med prejetim avansom in dejanskimi stroški) vrne (prostovoljno oziroma po sodni poti). Tožena stranka ni imela pravne podlage za to, da je sporne zneske razlike brez soglasja tožnika pobotala z svojo obveznostjo plačila neto plače in zneska dnevnic.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala niti neto plač, dogovorjenih v pogodbi o zaposlitvi, niti dnevnic, ki so bile dogovorjene v pavšalnem znesku, mu je te zneske dolžna izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti (prvi dan po zamudi, to je od 19. v mesecu za pretekli mesec) do plačila.
vojska - težja kršitev vojaške discipline - denarna kazen
Tožena stranka ni dokazala, da je imel tožnik (vojak, napoten na mednarodno misijo) v steklenici alkohol. Ker tožnik ni storil hujše kršitve vojaške discipline, mu je tožena stranka neupravičeno izrekla ukrep denarne kazni v višini 7 % mesečne plače za polni delovni čas, izplačane za sporni mesec, v katerem je bila kršitev storjena.
ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/9.
zavrženje tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - prekluzivni rok - štetje rokov
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica s strani prvotožene stranke prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi 25. 11. 2013, zato je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel 25. 12. 2013. Ta dan je bil praznik božiča, naslednji dan 26. 12. 2013 pa dela prost dan zaradi dneva samostojnosti. Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje 27. 12. 2013, tj. prvi delovnik po izteku navedenih praznikov, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2.
sodne takse - predlog za oprostitev
Ker je tožnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni upravičen do denarne socialne pomoči. Zato ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
Tožnik po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki nima denarnih prejemkov. Je lastnik osebnega vozila v vrednosti 5.000,00 EUR, vendar se od 31. 5. 2012 do 31. 12. 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili v vrednosti do višine 8.060,00 EUR. Zato je delna oprostitev sodne takse utemeljena.
Sodišče prve stopnje odločitve o predlogu za zmanjšanje nujnega deleža pravilno ni oprlo le na ugotovljeno gospodarsko zmožnost kmetije, ampak v skladu z 2. odstavkom 14. člena ZDKG upoštevalo vse okoliščine primera, poleg gospodarske zmožnosti kmetije tudi premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je bil neupravičeno odsoten z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V praksi in teoriji ni sporno, da gre v primeru, ko je predloženo premalo število vlog, za pomanjkljivost, ki vodi k zavrženju vloge po 5. odstavku 108. člena ZPP. Ker gre za izrazito rigorozno posledico te pomanjkljivosti, se seveda zastavlja vprašanje, ali ne gre pri tem za nesorazmeren poseg v strankino pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).
Namen določbe je jasen: stranke naj poskrbijo za to, da bo sodišče lahko nudilo sodno varstvo (tudi) v skladu s pravico nasprotne stranke do izjave in v ustrezno koncentriranem postopku. Zato morajo stranke gradivo pripraviti tudi v skladu z zahtevo iz 106. člena ZPP.
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče (pri oceni izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe) izolirano upoštevati samo njene navedbe. Predlagana začasna odredba namreč „ne visi v zraku“, ampak se mora navezovati na to, kar se je v pravdi prej dogajalo. Upnica mora svojo terjatev, če želi doseči izpolnitev prvega zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe, izkazati s stopnjo verjetnosti. Če tega ne stori, je treba to oceniti kot neobstoj zatrjevanega zakonskega pogoja, četudi pri tej oceni pomagajo ugovorne navedbe dolžnika.
Za pravilnost vročitve po 142. členu ZPP je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo.
Pisanje se po preteku 15-dnevnega roka pusti v naslovnikovem nabiralniku zato, da se zagotovi čimvečja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve (fikcija) res seznanil s pisanjem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - pooblastilo za podajo odpovedi - pooblaščenec
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 ne opredeljuje kroga oseb, ki lahko nastopajo kot pooblaščenec delodajalca. V zvezi s pooblastitvijo oz. pooblastilom ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pisno. To velja tudi za izvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalčev pooblaščenec ni dolžan predložiti delavcu pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem.
novo najdeno premoženje - nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - smrt dediča po sklepu o dedovanju - vstopna pravica dediča
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob izdaji sklepa (tudi dodatnega) o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.