ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012850
ZDR člen 110, 110/2, 111. KZ-1 člen 251, 251/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR 31, 32, 35. ZJU člen 154, 154/1, 154/3. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenci - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje - ponarejanje listin - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na odločitev kazenskega sodišča - kazenska obssdilna sodba
Tožena stranka se je s tem, da je storitve tega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 66/2008 in nadaljnji) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1 osumljen tožnik, seznanila takrat, ko je Služba generalnega direktorja prejela obvestilo vrhovnega tožilstva, da je bil zoper tožnika vložen obtožni predlog. Zato je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj 30 dnevnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik z očitanim dejanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1, pa tudi znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 251. člena KZ-1.
dopolnilna sodba - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - plačilo za delo - obveznost plačila
Z ugotovitvijo nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik pridobil pravico do vzpostavitve takšnega premoženjskega stanja, kot bi bilo, če do nezakonite odpovedi ne bi prišlo. Zato je upravičen do odškodnine oziroma do reparacije po splošnih načelih civilnega prava, torej do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal in mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je ukinila tožničino delovno mesto, njeno delo pa razporedila na ostale prodajalke v poslovalnici in regionalno vodjo. Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1.
spor majhne vrednosti – več zahtevkov v pravdi – več izvršilnih postopkov združenih v eni pravdi – plačilo ogrevanja za različna obdobja – ključ delitve stroškov ogrevanja – upravljanje solastne stvari
Predmet postopka v tej pravdi (po združitvi večih postopkov) je več zahtevkov med istima strankama, ti zahtevki pa temeljijo vsak na drugi (dejanski) podlagi, saj se vsak zahtevek nanaša na plačilo stroškov ogrevanja za drugo obdobje. Po 1. odstavku 443. člena ZPP gre za spor majhne vrednosti, če tožbeni zahtevek na denarno terjatev ne presega 2.000,00 EUR. Ker je po zgoraj pojasnjenem v tej pravdi zahtevek po posameznih tožbah (oziroma v obravnavanem primeru po predlogih za izvršbo) presojati vsakega za sebe in ker zahtevek po nobenem pridruženem izvršilnem postopku ne presega 2.000,00 EUR, gre za spor majhne vrednosti.
Člen 94 EZ določa uporabo ključa delitve stroškov ogrevanja po stanovanjski površini, če ni možnosti odčitavanja merilnikov porabljene energije in če ni drugačnega dogovora med solastniki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je v imenu in za račun tožene stranke podala pisno izjavo o odstopu terjatev, s katero je tožena stranka družbi agencija d.o.o. pripoznala njeno terjatev do tožene stranke, tako po temelju kot po višini, in v kateri je navedeno, da bo tožena stranka družbi agencija d.o.o. dolg poravnala najkasneje do določenega datuma, čeprav tožnica niti po pogodbi o zaposlitvi niti po internem Pravilniku tožene stranke o podpisovanju ni imela pooblastil za podajanje takšnih izjav. S tem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal s tem, da je lastnik stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in dodatkov, ki delavcu pripadajo za delo v posebnih pogojih, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavce obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Tožnik je v tožbi določil znesek po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja nadur, zato je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se ne strinja. Tožena stranka ni izpodbijala navedb in dokazov tožnika, da dejansko nadur ni opravil, temveč je le zatrjevala, da bi nadure lahko koristil kot proste ure in je samovoljno prihajal na delo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073415
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 263, 263/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – odškodninska odgovornost članov organov vodenja delniške družbe – trditveno in dokazno breme – protipravnost – zavarovanje z bianco menicami kot nezadostno in neustrezno sredstvo zavarovanja – presoja subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve
Za razbremenitev odgovornosti tožene stranke ne zadostuje njena trditev, da je bil sklep o odobritvi kredita sprejet po predpisanem postopku, prav tako ne trditev, da je bilo zavarovanje z bianco menicami samo po sebi dopustno, saj je kot sredstvo zavarovanja predvideno v internem pravilniku tožeče stranke. Tožeča stranka namreč ne očita nedopustnost tega sredstva zavarovanja, pač pa, da je bilo zavarovanje z menicami glede na takratne razmere in finančne sposobnosti kreditojemalca nezadostno in neustrezno. Nobenega dvoma ni, da menica lahko opravlja in je v času odobritve kredita tudi opravljala funkcijo zavarovanja plačil. Vendar je menica kakovostno zavarovanje plačila le, če jo akceptira banka ali druga oseba z visoko boniteto, ne pa v primeru lastne menice kot instrumenta zavarovanja. V tem primeru je menica primerljiva z zadolžnico. Utemeljen je zato pritožbeni očitek tožnice, da sodišče tudi v ponovljenem postopku sploh ni presojalo njene kritike ravnanja tožencev, da bi morali za ustrezno zavarovanje odobrenega kredita zagotoviti poleg menic še dodatno zavarovanje.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začetek teka zastaranja
Kljub temu, da se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, mora sodišče vsebinsko obravnavati vse relevantne, dokazno podprte ugovorne navedbe tožene stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker ni hodil na delo. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
vojska - težja kršitev vojaške discipline - denarna kazen
Tožena stranka ni dokazala, da je imel tožnik (vojak, napoten na mednarodno misijo) v steklenici alkohol. Ker tožnik ni storil hujše kršitve vojaške discipline, mu je tožena stranka neupravičeno izrekla ukrep denarne kazni v višini 7 % mesečne plače za polni delovni čas, izplačane za sporni mesec, v katerem je bila kršitev storjena.
Tožnica realnega (obstoječega) premoženja, ki bi nudilo preživninske zmožnosti, nima. Zaradi dejstva, da naj bi avgusta rodila dojenčka, pa vsaj za čas nege dojenčka ni mogoče govoriti niti o njenih pridobitnih zmožnostih. Potencialne pridobitne zmožnosti so torej odrinjene bistveno preveč v prihodnost, da bi jih bilo mogoče upoštevati v tej preživninski pravdi; marveč bodo upoštevne lahko le kot spremenjene razmere v (neizogibni) novi pravdi nekoč v (bližnji) prihodnosti. Takšnemu (neljubemu) sklepu v tej pravdi ni mogoče ubežati.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka stanovanje uporablja nezakonito, brez pravnega naslova – najemne pogodbe, in tožbenemu zahtevku na izselitev pravilno in zakonito ugodilo.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 108, 108/4, 481, 481/1, 481/1-2.
samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – stvarna pristojnost – nepopolna vloga
Zmotno je pritožbeno stališče, češ da gre za gospodarsko zadevo samo v primeru, če sta obe stranki pravni osebi. V skladu z 2. točko 1. odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi za spore iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami.
Pravdno sodišče je na kazensko obsodilno sodbo vezano tudi glede časovnega okvira storjenega kaznivega dejanja. Za preostalo obdobje, ki s kazensko sodbo ni zajeto, bi moral tožnik podati ustrezno trditveno podlago.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh pravnih podlagah, a le v okviru dejstev, ki jih navaja stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082306
OZ člen 953, 953/1.
izključitev iz zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - družbenik zavarovanca - materialno pravo - pogodbeno pravo - splošni zavarovalni pogoji
Zavarovalna pogodba s splošnimi pogoji predstavlja materialno pravo in jo je potrebno uporabiti tako, kot je v njej dogovorjeno. Določba 1. odstavka 953. člena OZ izrecno dopušča v okviru pogodbene svobode izključitev posameznih rizikov iz zavarovanja odškodninskih zahtevkov.
Zavarovalno pogodbo s toženo stranko je sklenila družba ..., katere družbenik do višine 50 % je tožnik že od 10. 11. 2008, torej tudi v času škodnega dogodka 29. 1. 2011. Zavarovalno kritje zato ni podano, ker so po določbi 11. točke 3. odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zavarovanca in njegovih svojcev ter družbenikov zavarovanca ter njihovih svojcev.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost odločitve o predlogu za taksno oprostitev – predhodno vprašanje
Odločitev o zavrženju vloge za taksno oprostitev formalno sicer predstavlja odločitev o tem predhodnem vprašanju, vsebinsko pa ne. V opisani situaciji je treba pred odločitvijo, ali naj se šteje pritožba za umaknjeno, pretehtati med pomenom ustavne pravice do pritožbe in pomenom instituta pravnomočnosti (sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse) kot ustavne vrednote v smislu pravne varnosti ter vzpostaviti ustrezno ravnovesje med njima.
odškodnina zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - hrup - prah - vibracije - emisije - škoda, ki presega običajne meje - hrup zaradi tranzitnega prometa - zmanjšanje hrupa s protihrupno zaščito - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Sodna praksa je v zelo podobnih odškodninskih primerih zaradi povečanega prometa na tranzitnih cestah sprejela enotno stališče, da mejne, zagotovo pa kritične vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet, in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz 3. odstavka 133. člena OZ.
Življenje v urbanem okolju sicer res terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrup, vibracije, onesnaženje zraka), vendar pa le do »normalnih« meja. Kadar te emisije presežejo mejne vrednosti, pa je mogoče govoriti o takšnem vplivu na osebnostne pravice posameznika, da je njegova škoda pravno priznana in da je podana tudi odškodninska odgovornost zanjo.
Bistvo ustavno varovane pravice do zdravega življenjskega okolja ni zagotavljanje zdravega življenjskega okolja oseb znotraj stanovanjskih objektov, temveč skrb države za primeren in zdrav življenjski okoliš prebivalcev. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, protihrupna zaščita na hrup v okolici hiše tožečih strank ni vplivala, njihova stanovanjska hiša pa je spadala v kategorijo s hrupom bolj obremenjenih stavb. Tožeče stranke so bile zaradi prekomernega hrupa zagotovo prikrajšane za življenje v zdravem okolju, tožena stranka pa se zato kljub ustrezno izvedeni protihrupni zaščiti na stavbi tožečih strank svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti.
Ob ugotovljeni jasno izraženi želji obeh otrok, da ne želita k tožnici, do katere imata odkrit odpor, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se otroka začasno zaupala v vzgojo in varstvo tožnici.