ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - vložitev pripravljalnih vlog po odgovoru na tožbo
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo vsebino odgovora na tožbo in štelo, da navedb v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije sploh ni bilo.
Temu ni tako, saj je je tožena stranka navedla, tako kot je povzela v pritožbo: “Tožeča stranka ni upravičenec do vložitve predmetnega zahtevka. Iz listin, ki jih je predložila, ne izhaja, da naj bi tožeči stranki nastala zatrjevana škoda iz naslova ne odprave napak v garancijski dobi.”
Tožena stranka je smela nato v pripravljalni vlogi odgovoriti na navedbe tožeče stranke in ni navajala novih dejstev.
Prvotne kratke navedbe je le dopolnila, kar je smela in bi jo smelo do tega, če ne bi tega sama storila, pripeljati tudi sodišče prve stopnje samo v okviru materialnega procesnega vodstva.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
zamudna sodba - plačilo razlike plače - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi je razvidno, da je vročevalec poskušal toženi stranki vročiti tožbo s prilogami in pozivom, naj nanjo odgovori, kar izhaja iz povratnice. Ker pisanja ni bilo mogoče izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem ali delavcu v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, je vročevalec v hišnem predalčniku tožene stranke pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, da lahko pisanje prevzame na pošti v 15 dneh, sicer se bo po teku tega roka štelo, da je pisanje vročeno. Iz obvestila je razvidno, da je vročevalec po poteku roka priporočeno pismo pustil v hišnem predalčniku tožene stranke na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Tožena stranka se je v pritožbi sklicevala, da je bil kršen postopek, ker ni bila seznanjena s postopkom pred delovnim sodiščem, vendar ni trdila, da obvestila ni prejela in da obvestilo ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, skupaj z opozorilom, da se bo, v kolikor v 15 dneh od dneva, ko je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku, pošiljke ne bo prevzela, štelo, da je bila vročitev opravljena. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, kar je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ker dohodek, ki ga zavarovanec v času prejemanja denarnega nadomestila prejme za opravljeno delo, ne vpliva na izgubo denarnega nadomestila, rok osmih dni, določen v četrtem odstavku 124. člena ZUTD, ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD in za zaključek, da tožniku, ki ni postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila. Rok osmih dni, v katerem naj bi zavarovanec obvestil zavod o prejetem dohodku, ni določen v 67. členu ZUTD, pač pa je v tej določbi določeno, da so zavarovanci po opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo zavod dolžni obveščati sproti.
Ker sprotno obveščanje v določbi 67. člena ZUTD niti v katerikoli drugi določbi tega zakona ni definirano, niti ni časovno in terminsko opredeljeno, je potrebno vprašanje, ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, presojati za vsak konkreten primer, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen prejeti dohodek, ki vpliva na zmanjšanje denarnega nadomestila v smislu prvega odstavka 67. člena zakona ali ne, saj je v delu petega odstavka 67. člena določeno, da se denarno nadomestilo zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012787
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi nezgode na delovnem mestu. Ko je splezal v škatlo, da bi potlačil folijo, ki bi jo moral z viličarjem odpeljati iz obrata, se je škatla, ki je stala na paleti, prevrnila, tožnik je padel na desno roko in se udaril. Škatla z odpadno folijo ni nevarna stvar. Prevažanje škatle z viličarjem ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) za vtoževano škodo. Prvotoženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo svojih delavcev, zato ta ne odgovarja niti krivdno.
delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o nastanitvi študenta v dijaškem domu, iz katere izhaja, da ima pravico bivati v tem domu od dneva podpisa te pogodbe (začetek študijskega leta). Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal s tem, da je lastnik stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013198
ZDR člen 184. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - odbitna franšiza
Med toženima strankama (delodajalcem in zavarovalnico, kjer je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) je bila dogovorjena odbitna franšiza, ki znaša 10 % od odškodnine, vendar ne manj kot 250,00 EUR. Ker odbitna franšiza pomeni lastno udeležbo zavarovanca (prvo tožene stranke) pri škodi, 10 % odškodnine plača tožniku prvo tožena stranka sama.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sklepom U-I-85/14-13 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - rok za podajo odpovedi - uporaba zakona - nov zakon
Pri uporabi določbe 228. člena ZDR-1 (ki določa, da se disciplinski in odškodninski postopki ter postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona) ni mogoče enačiti začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi z nastankom utemeljenega razloga. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi se začne s prvim dejanjem delodajalca, katerega namen je odpovedati sklenjeno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Sam nastanek utemeljenega razloga nima nujno za posledico tudi sprožitve in teka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je v domeni delodajalca, da se odloči, ali bo zaradi nastanka določene okoliščine, ki bi sicer lahko pomenila utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi odpovedal. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je tožena stranka storila prvo dejanje v smeri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Čeprav sta priči povedali o težjih razmerah na smučišču, pa je sodišče pravilno zaključilo, da smučišče ni bilo nevarno in da zato objektivna odgovornost ni podana. Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, saj je smučanje običajna športna aktivnost, ki je po naravi stvari povezana z določenimi nevarnostmi in tveganjem. Sodišče prve stopnje tudi je pravilno zaključilo, da ni podana krivdna odgovornost tožene stranke. Pri tem je pravilno presodilo, kdaj je upravljalec smučišča dolžan postavljati opozorilne table ali zavarovati smučišče.
stroški postopka – izrek odločbe o ustavitvi postopka
Ker potni stroški obdolženca in nagrada in potrebni izdatki zagovornika v izreku pravnomočne odločbe o ustavitvi postopka niso bili zajeti, je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da nima podlage, da bi pritožniku priznalo stroške iz 7. in 9. točke 1. odstavka 143. člena ZP-1 (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 39302/2010-48). Pravilnost take odločitve pritožnik ne more izpodbiti z navedbami, da mu gre pravica do povrnitve stroškov že na podlagi določbe 4. odstavka 144. člena ZP-1, ki po njegovem tolmačenju avtomatično zajema vse nastale stroške. Določba 1. odstavka 145. člena ZP-1 namreč izrecno določa, da sodišče o tem, kdo plača stroške in kolikšni so, odloči v sodbi o prekršku. Slednja je v konkretnem primeru postala pravnomočna, pritožnik pa možnosti pritožbe, v kateri bi lahko izpodbijal odločitev o stroških postopka, ni izkoristil.
ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 84. Uredba o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju člen 3. ZDR člen 126, 127.
plačilo razlike plače - predavatelj - obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - osnovna plača - dodatki - plačilo za delo
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letne obveznosti ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kot je bilo v konkretnem primeru.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
plača - kilometrina - plačilo za delo - obveznost plačila - dnevnice - regres za letni dopust - bruto - neto
Tožena stranka je odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na dnevnice, prerekala le z navedbo, da so bile dnevnice že zajete v dogovorjenem znesku plačila za prevožene kilometre. Ker so tožniki dokazali, da takšen dogovor ni obstajal, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka tožnikom dolžna izplačati tudi dnevnice, pravilna, saj temelji na določilu 130. čl. ZDR, po katerem je delodajalec delavcu dolžan povrniti stroške, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Prejemki iz delovnega razmerja se pravilno določajo v bruto zneskih. Obračun in plačevanje davkov in prispevkov določa ZDavP-2. Ta določa, da se davki in prispevki obračunajo ob vplačilu, glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zato je nepravilno, če izrek sodbe navaja neto zneske, na katere mora tožena stranka obračunati in vplačati davke in prispevke.
Iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo, odsvetovane so mu bile večje fizične obremenitve. Pri tožniku ni mogoče ugotoviti I. kategorije invalidnosti in stanja po prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ampak skladno s tretjo alinejo drugega odstavka citirane določbe III. kategorije invalidnosti z delovno in časovno razbremenitvijo pri delu. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZPP člen 184, 185, 186, 188, 188/2, 189, 317. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
sodba na podlagi odpovedi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Obstoj zatrjevanega poslovnega razloga je potrebno presojati glede na to, za kakšno delo je bila sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi za določen čas. Ta je bila sklenjena za nadomeščanje odsotne delavke, zato bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, če bi iz poslovnih razlogov prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je sicer opravljala zaradi nosečnosti odsotna delavka. Vendar pa se to ni zgodilo, saj se je odsotna delavka že vrnila nazaj na delo k toženi stranki.
Reorganizacija, ki je bila izvedena pred zaposlitvijo tožnice, ne more biti razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki takrat še ni bila sklenjena.
Ker je izvršitelj stroške v višini 477,48 EUR, ki jih je upnik priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, dobil poplačane iz prejete kupnine za prodano osebno vozilo, sta s tem dolžnika te stroške izvršitelja posredno že plačala izvršitelju, zato jih dolžnikoma v (ponovno) plačilo ni mogoče naložiti. Kljub temu pa je bilo potrebno te stroške odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je v imenu in za račun tožene stranke podala pisno izjavo o odstopu terjatev, s katero je tožena stranka družbi agencija d.o.o. pripoznala njeno terjatev do tožene stranke, tako po temelju kot po višini, in v kateri je navedeno, da bo tožena stranka družbi agencija d.o.o. dolg poravnala najkasneje do določenega datuma, čeprav tožnica niti po pogodbi o zaposlitvi niti po internem Pravilniku tožene stranke o podpisovanju ni imela pooblastil za podajanje takšnih izjav. S tem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.