dopolnilna sodba - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - plačilo za delo - obveznost plačila
Z ugotovitvijo nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik pridobil pravico do vzpostavitve takšnega premoženjskega stanja, kot bi bilo, če do nezakonite odpovedi ne bi prišlo. Zato je upravičen do odškodnine oziroma do reparacije po splošnih načelih civilnega prava, torej do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal in mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je v imenu in za račun tožene stranke podala pisno izjavo o odstopu terjatev, s katero je tožena stranka družbi agencija d.o.o. pripoznala njeno terjatev do tožene stranke, tako po temelju kot po višini, in v kateri je navedeno, da bo tožena stranka družbi agencija d.o.o. dolg poravnala najkasneje do določenega datuma, čeprav tožnica niti po pogodbi o zaposlitvi niti po internem Pravilniku tožene stranke o podpisovanju ni imela pooblastil za podajanje takšnih izjav. S tem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožnica je v spornem študijskem letu dosegla trikrat oceno - 3 (dobro), enkrat - 4 (prav dobro) in enkrat - 5 (odlično), zato je sodišče prve stopnje (in pred njim že tožena stranka) pravilno ugotovilo, da znaša povprečna ocena le 7,9 in ne najmanj 8,5, kar je predpisano kot pogoj za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v študijskem letu 2012/2013. Ker sta izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo in nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v obravnavanem študijskem letu zakonito zavrnjen.
napredovanje v višji plačni razred - sodno varstvo
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za varstvo pravic zaradi napredovanja v višji plačni razred, ker se ni strinjal s pisno oceno "povprečen". Tožnik v tej zahtevi od tožene stranke ni določno zahteval preizkusa ocene pred komisijo v skladu z določbami ZSPJS, zato je potrebno oceno "povprečno" upoštevati kot veljavno in dokončno oceno, ki je tožnik v tem sporu ne more izpodbijati. Glede na število točk in oceno delovne uspešnosti "povprečno" je tožnik v spornem obdobju izpolnjeval pogojev za napredovanje za en in ne dva plačna razreda.
ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - vložitev pripravljalnih vlog po odgovoru na tožbo
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo vsebino odgovora na tožbo in štelo, da navedb v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije sploh ni bilo.
Temu ni tako, saj je je tožena stranka navedla, tako kot je povzela v pritožbo: “Tožeča stranka ni upravičenec do vložitve predmetnega zahtevka. Iz listin, ki jih je predložila, ne izhaja, da naj bi tožeči stranki nastala zatrjevana škoda iz naslova ne odprave napak v garancijski dobi.”
Tožena stranka je smela nato v pripravljalni vlogi odgovoriti na navedbe tožeče stranke in ni navajala novih dejstev.
Prvotne kratke navedbe je le dopolnila, kar je smela in bi jo smelo do tega, če ne bi tega sama storila, pripeljati tudi sodišče prve stopnje samo v okviru materialnega procesnega vodstva.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je ukinila tožničino delovno mesto, njeno delo pa razporedila na ostale prodajalke v poslovalnici in regionalno vodjo. Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1.
plača - kilometrina - plačilo za delo - obveznost plačila - dnevnice - regres za letni dopust - bruto - neto
Tožena stranka je odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na dnevnice, prerekala le z navedbo, da so bile dnevnice že zajete v dogovorjenem znesku plačila za prevožene kilometre. Ker so tožniki dokazali, da takšen dogovor ni obstajal, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka tožnikom dolžna izplačati tudi dnevnice, pravilna, saj temelji na določilu 130. čl. ZDR, po katerem je delodajalec delavcu dolžan povrniti stroške, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Prejemki iz delovnega razmerja se pravilno določajo v bruto zneskih. Obračun in plačevanje davkov in prispevkov določa ZDavP-2. Ta določa, da se davki in prispevki obračunajo ob vplačilu, glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zato je nepravilno, če izrek sodbe navaja neto zneske, na katere mora tožena stranka obračunati in vplačati davke in prispevke.
Iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo, odsvetovane so mu bile večje fizične obremenitve. Pri tožniku ni mogoče ugotoviti I. kategorije invalidnosti in stanja po prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ampak skladno s tretjo alinejo drugega odstavka citirane določbe III. kategorije invalidnosti z delovno in časovno razbremenitvijo pri delu. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Ker je izvršitelj stroške v višini 477,48 EUR, ki jih je upnik priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, dobil poplačane iz prejete kupnine za prodano osebno vozilo, sta s tem dolžnika te stroške izvršitelja posredno že plačala izvršitelju, zato jih dolžnikoma v (ponovno) plačilo ni mogoče naložiti. Kljub temu pa je bilo potrebno te stroške odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
spor majhne vrednosti – več zahtevkov v pravdi – več izvršilnih postopkov združenih v eni pravdi – plačilo ogrevanja za različna obdobja – ključ delitve stroškov ogrevanja – upravljanje solastne stvari
Predmet postopka v tej pravdi (po združitvi večih postopkov) je več zahtevkov med istima strankama, ti zahtevki pa temeljijo vsak na drugi (dejanski) podlagi, saj se vsak zahtevek nanaša na plačilo stroškov ogrevanja za drugo obdobje. Po 1. odstavku 443. člena ZPP gre za spor majhne vrednosti, če tožbeni zahtevek na denarno terjatev ne presega 2.000,00 EUR. Ker je po zgoraj pojasnjenem v tej pravdi zahtevek po posameznih tožbah (oziroma v obravnavanem primeru po predlogih za izvršbo) presojati vsakega za sebe in ker zahtevek po nobenem pridruženem izvršilnem postopku ne presega 2.000,00 EUR, gre za spor majhne vrednosti.
Člen 94 EZ določa uporabo ključa delitve stroškov ogrevanja po stanovanjski površini, če ni možnosti odčitavanja merilnikov porabljene energije in če ni drugačnega dogovora med solastniki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Stališče tožene stranke, da ni bila dolžna določiti kriterije za določitev presežnih delavcev, ker je pogodbe o zaposlitvi odpovedala vsem delavcem, je napačno. Takšno stališče bi namreč pomenilo, da bi lahko delodajalec s tem, ko bi pogodbe odpovedal vsem delavcem zaradi popolnoma spremenjene sistemizacije delovnih mest, nove pogodbe ponudil le nekaterim delavcem, ne da bi upošteval kriterije za izbiro. S tem bi se obšla zakonska določba o obveznosti določitve kriterijev, ki varuje delavce pred tem, da delodajalec ne more arbitrarno določiti, komu bo ponudil nadaljevanje zaposlitve in komu te možnosti ne bo omogočil.
Tožena stranka ni izkazala kriterijev, na podlagi katerih je 80 delavcem ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi, tožniku pa ne in na podlagi katerega izločilnega kriterija tožniku ni bilo mogoče ponuditi pogodbe o zaposlitvi. Ker je prenehala potreba po opravljanju dela vsem delavcem, bi tožena stranka morala uporabiti kriterije in pojasniti, kdo izmed ostalih delavcev sodi v skupino primerljivih delavcev s tožnikom. Ker teh kriterijev tožena stranka ni določila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.
Nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti se obračuna in plača zgolj v primeru, če je delavec zaradi bolniškega staleža dejansko odsoten z dela. Če je delavec na delu prisoten in delo opravlja, mu je delodajalec dolžan obračunati in izplačati plačo. Ker je tožnik v spornem obdobju, kljub odobrenemu bolniškemu staležu, ves čas delal, je bil za ta čas (ko je delal) upravičen do plače in ne do nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti.
Po prvem odstavku 181. člena ZPP je s tožbo mogoče zahtevati ugotovitev obstoja oziroma neobstoja pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Tožnica je z zahtevkom, da se ugotovi, da je tožena stranka tožnici kršila pravice in obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko ji je z odločbo odredila opravljanje del izven opisa delovnega mesta producent II, in sicer opravljanje del popisa denarnih sredstev, terjatev, obveznosti in virov na enoti Skupne dejavnosti in ji odredila odgovornost za natančno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno izpolnjene opisne liste ter pravočasno in pravilno opravljen popis, uveljavljala ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, zato takšna ugotovitvena tožba ni dopustna in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 8. 10. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
duševno zdravje – pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – hujša nevarnost za življenje in zdravje – duševna motnja – dejansko stanje
Ugotovitev izvedenca, da se „udeleženka ogroža z neurejenim in neustreznim prehranjevanjem“ in navedba svojcev, „da je v zadnjem času možno shujšala, se zanemarila in zase slabo skrbela“, ne daje zadostne podlage, da bi bilo mogoče preveriti utemeljenost zadržanja udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, zato dejansko stanje v postopku na prvi stopnji ni bilo popolno ugotovljeno.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal s tem, da je lastnik stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sklepom U-I-85/14-13 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.