spor majhne vrednosti – več zahtevkov v pravdi – več izvršilnih postopkov združenih v eni pravdi – plačilo ogrevanja za različna obdobja – ključ delitve stroškov ogrevanja – upravljanje solastne stvari
Predmet postopka v tej pravdi (po združitvi večih postopkov) je več zahtevkov med istima strankama, ti zahtevki pa temeljijo vsak na drugi (dejanski) podlagi, saj se vsak zahtevek nanaša na plačilo stroškov ogrevanja za drugo obdobje. Po 1. odstavku 443. člena ZPP gre za spor majhne vrednosti, če tožbeni zahtevek na denarno terjatev ne presega 2.000,00 EUR. Ker je po zgoraj pojasnjenem v tej pravdi zahtevek po posameznih tožbah (oziroma v obravnavanem primeru po predlogih za izvršbo) presojati vsakega za sebe in ker zahtevek po nobenem pridruženem izvršilnem postopku ne presega 2.000,00 EUR, gre za spor majhne vrednosti.
Člen 94 EZ določa uporabo ključa delitve stroškov ogrevanja po stanovanjski površini, če ni možnosti odčitavanja merilnikov porabljene energije in če ni drugačnega dogovora med solastniki.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/1, 453, 454, 454/2, 494. OZ člen 459, 461, 461/1, 468, 468/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – narok – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – grajanje napak
Postopek v sporih majhne vrednosti teče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Pravdni stranki morata vse navedbe podati v za to predvidenih vlogah (torej v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni pripravljalni vlogi). Dejstva in dokazi, ki navajata izven teh vlog, se ne upoštevajo.
ZPIZ-1 člen 110, 110/7, 110/7-2, 392, 292/1, 427, 427/4. ZPIZ-92 člen 72, 72/2, 72/4, 72/4-2.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Zgolj na podlagi dopolnitve pokojninske dobe, ki jo je dopolnil tožničin pokojni mož v Republiki Sloveniji, ni mogoče pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Tožnica ne izpolnjuje pogojev niti po določbah ZPIZ/92, niti po določbah ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je toženo stranko šele po izteku petih dni, kolikor jih ima delavec na razpolago, da o razlogih za svojo odsotnost obvesti delodajalca v primeru večdnevnega izostanka z dela, obvestila o svoji odsotnosti z dela. S tem je kršila zakonsko določbo 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kršitev, ki jo je storila tožnica, ko je delodajalca obvestila o svoji upravičeni odsotnosti le en delovni dan prepozno, je tako majhna, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR (nemožnost nadaljevanja dela do izteka odpovednega roka). Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti se obračuna in plača zgolj v primeru, če je delavec zaradi bolniškega staleža dejansko odsoten z dela. Če je delavec na delu prisoten in delo opravlja, mu je delodajalec dolžan obračunati in izplačati plačo. Ker je tožnik v spornem obdobju, kljub odobrenemu bolniškemu staležu, ves čas delal, je bil za ta čas (ko je delal) upravičen do plače in ne do nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti.
zamudna sodba - plačilo razlike plače - vročanje tožbe v odgovor - fikcija vročitve
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi je razvidno, da je vročevalec poskušal toženi stranki vročiti tožbo s prilogami in pozivom, naj nanjo odgovori, kar izhaja iz povratnice. Ker pisanja ni bilo mogoče izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem ali delavcu v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, je vročevalec v hišnem predalčniku tožene stranke pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, da lahko pisanje prevzame na pošti v 15 dneh, sicer se bo po teku tega roka štelo, da je pisanje vročeno. Iz obvestila je razvidno, da je vročevalec po poteku roka priporočeno pismo pustil v hišnem predalčniku tožene stranke na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Tožena stranka se je v pritožbi sklicevala, da je bil kršen postopek, ker ni bila seznanjena s postopkom pred delovnim sodiščem, vendar ni trdila, da obvestila ni prejela in da obvestilo ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, skupaj z opozorilom, da se bo, v kolikor v 15 dneh od dneva, ko je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku, pošiljke ne bo prevzela, štelo, da je bila vročitev opravljena. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, kar je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Poleg tožnika je bilo na čakanju večje število delavcev, ki jim je bila potem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb od 96. do 102. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je preuranjeno presodilo, da je bila individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku zakonita, ne da bi razčistilo, kakšen je bil položaj ostalih delavcev na čakanju in ne da bi se opredelilo do tega, ali so se potrebe po delu tožnika in potrebe po delu ostale (večje) skupine delavcev med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostalim delavcem kakorkoli spremenile.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ker dohodek, ki ga zavarovanec v času prejemanja denarnega nadomestila prejme za opravljeno delo, ne vpliva na izgubo denarnega nadomestila, rok osmih dni, določen v četrtem odstavku 124. člena ZUTD, ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD in za zaključek, da tožniku, ki ni postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila. Rok osmih dni, v katerem naj bi zavarovanec obvestil zavod o prejetem dohodku, ni določen v 67. členu ZUTD, pač pa je v tej določbi določeno, da so zavarovanci po opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo zavod dolžni obveščati sproti.
Ker sprotno obveščanje v določbi 67. člena ZUTD niti v katerikoli drugi določbi tega zakona ni definirano, niti ni časovno in terminsko opredeljeno, je potrebno vprašanje, ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, presojati za vsak konkreten primer, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen prejeti dohodek, ki vpliva na zmanjšanje denarnega nadomestila v smislu prvega odstavka 67. člena zakona ali ne, saj je v delu petega odstavka 67. člena določeno, da se denarno nadomestilo zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012787
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi nezgode na delovnem mestu. Ko je splezal v škatlo, da bi potlačil folijo, ki bi jo moral z viličarjem odpeljati iz obrata, se je škatla, ki je stala na paleti, prevrnila, tožnik je padel na desno roko in se udaril. Škatla z odpadno folijo ni nevarna stvar. Prevažanje škatle z viličarjem ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odgovornost prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) za vtoževano škodo. Prvotoženi stranki ni mogoče očitati, da ni poskrbela za varno delo svojih delavcev, zato ta ne odgovarja niti krivdno.
Ker je izvršitelj stroške v višini 477,48 EUR, ki jih je upnik priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, dobil poplačane iz prejete kupnine za prodano osebno vozilo, sta s tem dolžnika te stroške izvršitelja posredno že plačala izvršitelju, zato jih dolžnikoma v (ponovno) plačilo ni mogoče naložiti. Kljub temu pa je bilo potrebno te stroške odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
Tožnica je v spornem študijskem letu dosegla trikrat oceno - 3 (dobro), enkrat - 4 (prav dobro) in enkrat - 5 (odlično), zato je sodišče prve stopnje (in pred njim že tožena stranka) pravilno ugotovilo, da znaša povprečna ocena le 7,9 in ne najmanj 8,5, kar je predpisano kot pogoj za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v študijskem letu 2012/2013. Ker sta izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo in nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v obravnavanem študijskem letu zakonito zavrnjen.
delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012850
ZDR člen 110, 110/2, 111. KZ-1 člen 251, 251/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR 31, 32, 35. ZJU člen 154, 154/1, 154/3. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenci - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje - ponarejanje listin - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na odločitev kazenskega sodišča - kazenska obssdilna sodba
Tožena stranka se je s tem, da je storitve tega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 66/2008 in nadaljnji) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1 osumljen tožnik, seznanila takrat, ko je Služba generalnega direktorja prejela obvestilo vrhovnega tožilstva, da je bil zoper tožnika vložen obtožni predlog. Zato je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj 30 dnevnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik z očitanim dejanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1, pa tudi znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 251. člena KZ-1.
dopolnilna sodba - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - plačilo za delo - obveznost plačila
Z ugotovitvijo nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik pridobil pravico do vzpostavitve takšnega premoženjskega stanja, kot bi bilo, če do nezakonite odpovedi ne bi prišlo. Zato je upravičen do odškodnine oziroma do reparacije po splošnih načelih civilnega prava, torej do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal in mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
stroški postopka – izrek odločbe o ustavitvi postopka
Ker potni stroški obdolženca in nagrada in potrebni izdatki zagovornika v izreku pravnomočne odločbe o ustavitvi postopka niso bili zajeti, je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da nima podlage, da bi pritožniku priznalo stroške iz 7. in 9. točke 1. odstavka 143. člena ZP-1 (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 39302/2010-48). Pravilnost take odločitve pritožnik ne more izpodbiti z navedbami, da mu gre pravica do povrnitve stroškov že na podlagi določbe 4. odstavka 144. člena ZP-1, ki po njegovem tolmačenju avtomatično zajema vse nastale stroške. Določba 1. odstavka 145. člena ZP-1 namreč izrecno določa, da sodišče o tem, kdo plača stroške in kolikšni so, odloči v sodbi o prekršku. Slednja je v konkretnem primeru postala pravnomočna, pritožnik pa možnosti pritožbe, v kateri bi lahko izpodbijal odločitev o stroških postopka, ni izkoristil.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sklepom U-I-85/14-13 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Stališče tožene stranke, da ni bila dolžna določiti kriterije za določitev presežnih delavcev, ker je pogodbe o zaposlitvi odpovedala vsem delavcem, je napačno. Takšno stališče bi namreč pomenilo, da bi lahko delodajalec s tem, ko bi pogodbe odpovedal vsem delavcem zaradi popolnoma spremenjene sistemizacije delovnih mest, nove pogodbe ponudil le nekaterim delavcem, ne da bi upošteval kriterije za izbiro. S tem bi se obšla zakonska določba o obveznosti določitve kriterijev, ki varuje delavce pred tem, da delodajalec ne more arbitrarno določiti, komu bo ponudil nadaljevanje zaposlitve in komu te možnosti ne bo omogočil.
Tožena stranka ni izkazala kriterijev, na podlagi katerih je 80 delavcem ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi, tožniku pa ne in na podlagi katerega izločilnega kriterija tožniku ni bilo mogoče ponuditi pogodbe o zaposlitvi. Ker je prenehala potreba po opravljanju dela vsem delavcem, bi tožena stranka morala uporabiti kriterije in pojasniti, kdo izmed ostalih delavcev sodi v skupino primerljivih delavcev s tožnikom. Ker teh kriterijev tožena stranka ni določila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013198
ZDR člen 184. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - odbitna franšiza
Med toženima strankama (delodajalcem in zavarovalnico, kjer je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) je bila dogovorjena odbitna franšiza, ki znaša 10 % od odškodnine, vendar ne manj kot 250,00 EUR. Ker odbitna franšiza pomeni lastno udeležbo zavarovanca (prvo tožene stranke) pri škodi, 10 % odškodnine plača tožniku prvo tožena stranka sama.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083897
URS člen 14, 14/2. ZIZ člen 41, 41/8, 62, 62/2. ZPP člen 19, 19/1, 108, 108/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-5, 339/2-14. ZS člen 3, 3/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - arbitražni sporazum - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - zavrženje predloga za izvršbo - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost arbitraže - veljavna zakonska ureditev - novela ZIZ-J - sodna praksa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enakost pred zakonom
Trenutno veljavna zakonodaja v primeru dolžnikove vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišču ne omogoča ustavitve izvršilnega postopka, razveljavitve sklepa o izvršbi in zavrženja predloga za izvršbo niti v primeru, ko se je upnik v predlogu za izvršbo v rubriki „dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora“ skliceval na arbitražni sporazum.
odločba o kazenski sankciji - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odmera kazni - pogojna obsodba - izrečena kazen - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe - dokazna ocena - odvzem premoženjske koristi - izrek sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi - kršitev kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - posredna izvedba dokaza - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pavšalna zatrjevanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kaznivo dejanje zlorabe zaupanja - obseg kaznivosti
Obseg kaznivosti je pri obeh zakonskih opisih enak in tudi kazen je v primeru zastopnika premoženjske koristi drugega pri kaznivem dejanju izneverjanja po 215. členu KZ-1 enako visoko predpisana. Različen je le nomotehnični pristop, ko je pri kaznivem dejanju zlorabe zaupanja po prvem (in ne drugem) odstavku 220. člena KZ zastopnikovo ravnanje inkriminirano v temeljni obliki, vendar z enakim kaznovalnim okvirjem kot tedaj, ko je postalo sestavni del kvalificirane oblike pri sedanjem kaznivem dejanju izneverjanja po drugem odstavku 215. člena KZ-1.