prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je v imenu in za račun tožene stranke podala pisno izjavo o odstopu terjatev, s katero je tožena stranka družbi agencija d.o.o. pripoznala njeno terjatev do tožene stranke, tako po temelju kot po višini, in v kateri je navedeno, da bo tožena stranka družbi agencija d.o.o. dolg poravnala najkasneje do določenega datuma, čeprav tožnica niti po pogodbi o zaposlitvi niti po internem Pravilniku tožene stranke o podpisovanju ni imela pooblastil za podajanje takšnih izjav. S tem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odločba o kazenski sankciji - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odmera kazni - pogojna obsodba - izrečena kazen - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe - dokazna ocena - odvzem premoženjske koristi - izrek sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi - kršitev kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - posredna izvedba dokaza - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pavšalna zatrjevanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kaznivo dejanje zlorabe zaupanja - obseg kaznivosti
Obseg kaznivosti je pri obeh zakonskih opisih enak in tudi kazen je v primeru zastopnika premoženjske koristi drugega pri kaznivem dejanju izneverjanja po 215. členu KZ-1 enako visoko predpisana. Različen je le nomotehnični pristop, ko je pri kaznivem dejanju zlorabe zaupanja po prvem (in ne drugem) odstavku 220. člena KZ zastopnikovo ravnanje inkriminirano v temeljni obliki, vendar z enakim kaznovalnim okvirjem kot tedaj, ko je postalo sestavni del kvalificirane oblike pri sedanjem kaznivem dejanju izneverjanja po drugem odstavku 215. člena KZ-1.
Tožnica je v spornem študijskem letu dosegla trikrat oceno - 3 (dobro), enkrat - 4 (prav dobro) in enkrat - 5 (odlično), zato je sodišče prve stopnje (in pred njim že tožena stranka) pravilno ugotovilo, da znaša povprečna ocena le 7,9 in ne najmanj 8,5, kar je predpisano kot pogoj za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v študijskem letu 2012/2013. Ker sta izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo in nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v obravnavanem študijskem letu zakonito zavrnjen.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
dodatek za bivanje - Zoisova štipendija
Tožnica je v vlogi za nadaljnjo prejemanja Zoisove štipendije navedla, da se bo izobraževala izven kraja svojega stalnega prebivališča in da bo stanovala v kraju študija. Začasno prebivališče je pri upravnem organu prijavila dne 15. 10. 2012. Potrdilo je priložila vlogi za Zoisovo štipendijo. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Določbe 30. člena v zvezi s 26. členom ZŠtip ni mogoče razlagati niti uporabiti na način, kot se zavzema v pritožbi tožena stranka, to je, da bi moral bit izpolnjen pogoj prijave začasnega prebivališča za priznanje pravice do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča, že na dan začetka študijskega leta, to je z dnem, ko je štipendistu priznano nadaljnje uživanje Zoisove štipendije.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069100
ZIZ člen 29b, 29b/3. ZPP člen 7, 142, 142/3, 142/4, 212, 224, 224/1, 224/4.
plačilo sodne takse – vrnitev v prejšnje stanje – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Glede na to, da se v spisu nahaja pravilno izpolnjeno obvestilo o opravljeni vročitvi, sodišču dolžnika, ki le pavšalno zatrjuje napačno vročitev, ni treba pozvati, da dopolni svoje navedbe ali predloži dokaze glede spornih dejstev.
Dolžnik je sicer res uveljavljal napačno vročitev, vendar pa je v vlogi navedel tudi, da plačilnega naloga ni prejel, ker so bili v njegovem stanovanjskem bloku v februarju 2011 poštni predalčniki demolirani in je moral namestiti novega. Take navedbe po svoji vsebini pomenijo uveljavljanje upravičenega razloga za zamudo roka za plačilo sodne takse in bi jih sodišče kot take tudi moralo obravnavati.
delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi – lastninska pravica – stanovanjski stroški – stroški vodenja rezervnega sklada – obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik po tem, ko je upravnika obvestil o spremembi lastninske pravice, ne odgovarja za stroške upravljanja in druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske hiše, kamor sodijo tudi vplačila v rezervni sklad.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje izven kraja študija - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prijava
Tožnica je v vlogi za uveljavlitev pravice oz. za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije navedla, da se bo izobraževala zunaj kraja stalnega prebivališča, da je sklenila najemno pogodbo in da od 1. 10. 2012 dejansko biva v kraju študija. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar pa opustitev te dolžnosti pomeni prekršek, ki se po 25. člena Zakona o prijavi prebivališča, kaznuje s predpisano globo, ne pa s tem, da se fizični osebi ne prizna pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je toženo stranko šele po izteku petih dni, kolikor jih ima delavec na razpolago, da o razlogih za svojo odsotnost obvesti delodajalca v primeru večdnevnega izostanka z dela, obvestila o svoji odsotnosti z dela. S tem je kršila zakonsko določbo 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kršitev, ki jo je storila tožnica, ko je delodajalca obvestila o svoji upravičeni odsotnosti le en delovni dan prepozno, je tako majhna, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR (nemožnost nadaljevanja dela do izteka odpovednega roka). Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
dopolnilna sodba - nezkonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - plačilo za delo - obveznost plačila
Z ugotovitvijo nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožnik pridobil pravico do vzpostavitve takšnega premoženjskega stanja, kot bi bilo, če do nezakonite odpovedi ne bi prišlo. Zato je upravičen do odškodnine oziroma do reparacije po splošnih načelih civilnega prava, torej do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal in mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo.
ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - vložitev pripravljalnih vlog po odgovoru na tožbo
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo vsebino odgovora na tožbo in štelo, da navedb v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije sploh ni bilo.
Temu ni tako, saj je je tožena stranka navedla, tako kot je povzela v pritožbo: “Tožeča stranka ni upravičenec do vložitve predmetnega zahtevka. Iz listin, ki jih je predložila, ne izhaja, da naj bi tožeči stranki nastala zatrjevana škoda iz naslova ne odprave napak v garancijski dobi.”
Tožena stranka je smela nato v pripravljalni vlogi odgovoriti na navedbe tožeče stranke in ni navajala novih dejstev.
Prvotne kratke navedbe je le dopolnila, kar je smela in bi jo smelo do tega, če ne bi tega sama storila, pripeljati tudi sodišče prve stopnje samo v okviru materialnega procesnega vodstva.
V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti (10. člen ZDSS-1). Izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca. Ta ima možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pa pri sodišču posebne pristojnosti.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 110, 110/7, 110/7-2, 392, 292/1, 427, 427/4. ZPIZ-92 člen 72, 72/2, 72/4, 72/4-2.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Zgolj na podlagi dopolnitve pokojninske dobe, ki jo je dopolnil tožničin pokojni mož v Republiki Sloveniji, ni mogoče pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Tožnica ne izpolnjuje pogojev niti po določbah ZPIZ/92, niti po določbah ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 82. ZŠtip člen 41, 41/3, 42, 47, 47/1, 48.
Zoisova štipendija - nadaljnje prejemanje - javni poziv - pravna narava roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - mirovanje štipendijskega razmerja
V primeru zamude roka za vložitev vloge za nadaljnje prejemanje štipendije je potrebno dopustiti uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje.
Tožnik je bil v tako slabem zdravstvenem stanju, da v roku iz javnega poziva ni bil sposoben sestaviti in oddati vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani prvostopenjski upravni akt o mirovanju štipendijskega razmerja za šolsko leto 2012/2013 ter zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje in drugostopenjski upravni akt o zavrnitvi pritožbe, utemeljeno odpravilo in zadevo v skladu z 82. členom ZDSS-1 vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in dodatkov, ki delavcu pripadajo za delo v posebnih pogojih, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavce obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Tožnik je v tožbi določil znesek po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja nadur, zato je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se ne strinja. Tožena stranka ni izpodbijala navedb in dokazov tožnika, da dejansko nadur ni opravil, temveč je le zatrjevala, da bi nadure lahko koristil kot proste ure in je samovoljno prihajal na delo.
brezposelnost - denarno nadomestilo - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ker dohodek, ki ga zavarovanec v času prejemanja denarnega nadomestila prejme za opravljeno delo, ne vpliva na izgubo denarnega nadomestila, rok osmih dni, določen v četrtem odstavku 124. člena ZUTD, ne more biti podlaga za odločitev o tem, ali je tožnik postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD in za zaključek, da tožniku, ki ni postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, preneha pravica do denarnega nadomestila. Rok osmih dni, v katerem naj bi zavarovanec obvestil zavod o prejetem dohodku, ni določen v 67. členu ZUTD, pač pa je v tej določbi določeno, da so zavarovanci po opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo zavod dolžni obveščati sproti.
Ker sprotno obveščanje v določbi 67. člena ZUTD niti v katerikoli drugi določbi tega zakona ni definirano, niti ni časovno in terminsko opredeljeno, je potrebno vprašanje, ali je zavarovanec postopal skladno z določbami 67. člena ZUTD, presojati za vsak konkreten primer, pri tem pa upoštevati tudi dejstvo, ali gre za takšen prejeti dohodek, ki vpliva na zmanjšanje denarnega nadomestila v smislu prvega odstavka 67. člena zakona ali ne, saj je v delu petega odstavka 67. člena določeno, da se denarno nadomestilo zavarovancu zniža v mesecu, v katerem je prejel plačilo za delo, oziroma v naslednjem mesecu po prejetem plačilu.
Pri tožnici zaradi cervikalnega in lumbalnega sindroma ter arterijske hipertenzije ni prišlo do takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katerega je bila razporejena (delo pomožnega kuharja). Zato v tožničinem primeru ni izkazana zmanjšana delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti iz drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1.
Iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo, odsvetovane so mu bile večje fizične obremenitve. Pri tožniku ni mogoče ugotoviti I. kategorije invalidnosti in stanja po prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ampak skladno s tretjo alinejo drugega odstavka citirane določbe III. kategorije invalidnosti z delovno in časovno razbremenitvijo pri delu. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.