uveljavljanje ničnosti pogodbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – nasprotna izvršba
Tožnica tega, kar je bilo plačano v izvršbi, ne more v pravdi zahtevati nazaj s trditvami, da je bila v resnici pogodba, na podlagi katere ji je bilo s sklepom izvršilnega sodišča (dajatveni del sklepa o izvršbi) naloženo plačilo terjatve, nična. Pravda o neveljavnosti pogodbe (na podlagi katere je bila izdana verodostojna listina – izpisek iz poslovnih knjig, ta pa je bil podlaga za
izdajo sklepa o izvršbi), je namreč v takem primeru nedopustna in z njo ni mogoče sanirati tožničine premajhne aktivnosti v izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057197
OZ člen 133, 133/3.
pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – odškodninska odgovornost države – nepremoženjska škoda
Pravica do zdravega življenjskega okolja, ki je bila okrnjena tožnikom, je ustavna pravica pozitivnega statusa, kar pomeni, da pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati. Iz tega izhaja, da mora država tudi na področju prometa sprejemati take ukrepe, da posamezniki zaradi prometa ne bodo izpostavljeni prekomernemu hrupu. Čim takšnih ukrepov (pa čeprav zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev) ne sprejeme in pride do obremenitev okolja, ki presegajo dovoljene meje, je podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve obravnavane ustavne pravice.
OZ člen 747, 747/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – povzemanje podatkov iz prilog – prekluzija – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker je torej tožeča stranka izkazala obstoj skladiščne pogodbe, njeno realizacijo in dogovor o ceni skladiščenja, se je trditveno in dokazno breme o tem, da je skladiščna pogodba z izpolnitvijo prenehala, prevalilo na toženo stranko.
Zgolj s pavšalnimi trditvami (kar pa očitki, da so zatrjevane cene skladiščenja previsoke, neobičajne, da ne ustrezajo tržnim cenam vsekakor so) tožena stranka s strani tožeče stranke zatrjevanega dogovora o cenah skladiščenja ne more izpodbiti.
V obravnavanem primeru dolžnica predloga za obročno plačilo sodne takse ni podala (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Sodišče osnove za sprejem odločitve o obročnem plačilu sodne takse tako ni imelo, dolžnica ob neobstoju sodne odločbe o obročnem plačilu sodne takse pa ne podlage za obročno odplačilo, kljub premoženjskim razmeram, ki jih zatrjuje. Njena obveznost plačila sodne takse v 8 dneh po vročitvi plačilnega naloga ni bila spremenjena in z delnim plačilom sodne takse je ni izpolnila. V posledici neizpolnitve jo zadenejo sankcije iz izpodbijanega sklepa.
ZST-1 člen 1, 1/1, 11, 11/2, 12. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - imetništvo vrednostnih papirjev - skupna vrednost - nedovoljene pritožbene novote
Poudarjanje, da je potrebno tudi z vrednostnimi papirji (tako kot z ostalim premoženjem) ravnati gospodarno (preudarno) in jih ne prodajati vse povprek, je načeloma seveda pravilno. Vendar pritožnik popolnoma spregleda pomembno okoliščino, in sicer da je plačilo sodne takse za sodno varstvo, ki ga uveljavlja, njegova zakonska obveznost. Z ozirom na to je očitek, češ da gre za siljenje poštenih državljanov v prodajo premoženja (in omenjanje ravnanja njegove žene), ne zgolj neutemeljen, ampak hkrati tudi neprimeren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0078963
URS člen 25. ZPP člen 105a, 105a/3.
pravica do pravnega sredstva - dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - opozorilo na pravne posledice - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sklep o zavrnitvi toženkine vloge za taksno oprostitev v pritožbenem postopku je postal pravnomočen. Vse sedanje pritožbene navedbe, ki izražajo nestrinjanje z zavrnilno odločitvijo glede taksne oprostitve za pritožbo, so zato prepozne in nedovoljene.
Očitke, da je 3. odstavek 105.a člena ZPP v neskladju z Ustavo RS, je zavrnilo že Vrhovno sodišče RS.
Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo. Ugotovitvena tožba in sodba o ugotovitvi dejstev ni mogoča.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080917
ZGD-1 člen 31, 31/2, 679, 679/1. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 131, 131/2.
podružnice – podružnica tujega podjetja – pravdna sposobnost – nevarna stvar - avtopralnica
Podružnica ne nastopa samostojno v svojem imenu in za svoj račun, temveč tuje podjetje preko nje kot organizacijske enote opravlja pridobitno dejavnost. Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka.
Iz smisla objektivne odgovornosti je jasno razbrati, da zakon pri presoji o tem, kaj je nevarna stvar, nima v mislih običajne, vsakdanje nevarnosti. Ko definira objektivno odgovornost, zakon to obliko odgovornosti pogojuje z virom povečane nevarnosti. Sodna praksa šteje, da gre za takšno nevarnost, kadar pri običajni rabi obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari uporabi vsa dolžna skrbnost, in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna. Pri običajnem pranju avtomobila v avtopralnici, kar je dandanes že del vsakdanjih opravil, pa po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja povečana nevarnost nastanka škoda.
rok za plačilo sodne takse – zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse – ponovna oživitev taksne obveznosti – stanje ob prejemu plačilnega naloga – skrbnost
Ker je z zavrženjem predloga za obročno plačilo oživela taksna obveznost, h plačilu katere je bila tožeča stranka že pozvana in na posledice neplačila že opozorjena s plačilnim nalogom, pritožnik nepravilno meni, da bi moral biti v sklepu o zavrženju predloga ponovno določen rok plačila. Tudi brez ponovnega opozorila na 15. dnevni rok plačila in pravne posledice neplačila taksne obveznosti je ob ustrezni skrbnosti, ki se od stranke pričakuje, jasno, da je zaradi neuspešnega poskusa doseči obročno plačilo, takso treba plačati – v času in pod pogoji, ki so bili določeni v plačilnem nalogu.
Pošiljatelj je po zakonski definiciji naročnik ali oseba, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz.
Naročnik je tisti, ki sklene v svojem imenu zase ali za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo. Pošiljatelj pa je ali naročnik ali oseba, ki na podlagi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz.
Pogodbeni stranki prevozne pogodbe sta naročnik prevoza, ki je po prej navedenem lahko sočasno pošiljatelj, in prevoznik. Osebe na strani pošiljke so: - oseba, ki se ji prevoznik obveže, da bo opravil prevoz; - pošiljatelj; - prejemnik.
Tožena stranka je predala tovor za prevoz in s tem je po citirani definiciji ZPPCP-1 pošiljatelj, ni pa stranka prevozne pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - sodna razveza - datum prenehanja delovnega razmerja
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da prisojena odškodnina po 118. členu delavcu zagotavlja določeno socialno varnost do nove zaposlitve in da iz tega razloga delavec ni upravičen do nadomestila plače in drugih pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar je sodišče prve stopnje pogodbo o zaposlitvi tožnika razvezalo z dnem odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odločitev sodišča prve stopnje ni v skladu z uveljavljeno sodno prakso in izniči institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem sprejema odločitve sodišča prve stopnje.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sklepom U-I-85/14-13 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal sklenjeno najemno pogodbo in s svojo izpovedjo. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
plača - kilometrina - plačilo za delo - obveznost plačila - dnevnice - regres za letni dopust - bruto - neto
Tožena stranka je odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na dnevnice, prerekala le z navedbo, da so bile dnevnice že zajete v dogovorjenem znesku plačila za prevožene kilometre. Ker so tožniki dokazali, da takšen dogovor ni obstajal, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka tožnikom dolžna izplačati tudi dnevnice, pravilna, saj temelji na določilu 130. čl. ZDR, po katerem je delodajalec delavcu dolžan povrniti stroške, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Prejemki iz delovnega razmerja se pravilno določajo v bruto zneskih. Obračun in plačevanje davkov in prispevkov določa ZDavP-2. Ta določa, da se davki in prispevki obračunajo ob vplačilu, glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zato je nepravilno, če izrek sodbe navaja neto zneske, na katere mora tožena stranka obračunati in vplačati davke in prispevke.
Po prvem odstavku 181. člena ZPP je s tožbo mogoče zahtevati ugotovitev obstoja oziroma neobstoja pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Tožnica je z zahtevkom, da se ugotovi, da je tožena stranka tožnici kršila pravice in obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko ji je z odločbo odredila opravljanje del izven opisa delovnega mesta producent II, in sicer opravljanje del popisa denarnih sredstev, terjatev, obveznosti in virov na enoti Skupne dejavnosti in ji odredila odgovornost za natančno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno izpolnjene opisne liste ter pravočasno in pravilno opravljen popis, uveljavljala ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, zato takšna ugotovitvena tožba ni dopustna in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
stroški postopka – izrek odločbe o ustavitvi postopka
Ker potni stroški obdolženca in nagrada in potrebni izdatki zagovornika v izreku pravnomočne odločbe o ustavitvi postopka niso bili zajeti, je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da nima podlage, da bi pritožniku priznalo stroške iz 7. in 9. točke 1. odstavka 143. člena ZP-1 (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 39302/2010-48). Pravilnost take odločitve pritožnik ne more izpodbiti z navedbami, da mu gre pravica do povrnitve stroškov že na podlagi določbe 4. odstavka 144. člena ZP-1, ki po njegovem tolmačenju avtomatično zajema vse nastale stroške. Določba 1. odstavka 145. člena ZP-1 namreč izrecno določa, da sodišče o tem, kdo plača stroške in kolikšni so, odloči v sodbi o prekršku. Slednja je v konkretnem primeru postala pravnomočna, pritožnik pa možnosti pritožbe, v kateri bi lahko izpodbijal odločitev o stroških postopka, ni izkoristil.