poziv za popravo tožbe – nadomestna vročitev – pravilnost vročitve – dovoljene pritožbene novote
Glede na to, da pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnik ni mogel vedeti, da je zamudil rok za popravo tožbe, so trditve o dejstvih, podane v pritožbi v zvezi s postopkom vročanja, upoštevne .
neupravičena pridobitev – uporaba nepremičnine – uporabnina – bivša zakonca – izključitev iz posesti in souporabe – (ne)prostovoljnost izselitve – nasilje
Tožnica bi bila po določbi 198. člena OZ presojani v povezavi s 190. členom OZ upravičena do uporabnine, če bi dokazala, da jo je toženec izključil iz soposesti in souporabe solastne (pravilno skupne) nepremičnine. Slednje je bilo sporno v postopku pred sodiščem prve stopnje in ostaja sporno tudi v pritožbi.
Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem sodbe, da sodna praksa (psihično) nasilje razlaga zelo restriktivno in razlog prenehanja uporabe nepremičnine ne smejo biti le slabi odnosi med solastnikoma, temveč mora biti nevzdržnost take stopnje, da druge rešitve ni, vendar je tožnica tovrstno dalj časa trajajoče psihično maltretiranje toženca tudi zatrjevala (in o njem izpovedovala).
samostojni podjetnik – postopek v gospodarskih sporih – oznaka stranke – spor iz pridobitne dejavnosti – objektivna sprememba tožbe
Samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, ki bi bila ločena od subjektivitete fizične osebe, zato gre za isto stranko, čeprav je bil v postopku na prvi stopnji dvakrat napačno označen. Za presojo materialnopravnega razmerja ni bistveno, kako je stranka označena, ampak, da je vsem udeležencem ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – delen odvzem poslovne sposobnosti – kverulantstvo – konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti – vrnitev poslovne sposobnosti
Opisana dejanja udeleženca kažejo njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo, kar pomeni, da ta okoliščina že v tolikšni meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, da v tem obsegu ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – dovolitev spremembe tožbe – kršitev pravice do izjave – nova dejanska podlaga – sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka
Sodišče je vsebinsko odločalo (čeprav je tožena stranka tej spremembi nasprotovala, sodišče pa spremembe ni dovolilo) na podlagi oziroma o spremenjeni tožbi. Ker je lahko tožena stranka utemeljeno smatrala, da sprememba ni bila dovoljena, in zato ni mogla vedeti, da bo sodišče spremenjeno tožbo „uporabilo“ (oziroma odločalo o novem tožbenem zahtevku ter na podlagi - kar je v obravnavanem primeru pomembneje - novih trditev), ji je bila s takim postopanjem sodišča prve stopnje dejansko odvzeta možnost obravnavanja („obrambe“).
Tožeča stranka je postavila povsem nove trditve v zvezi z izročilno pogodbo, s katerimi je utemeljevala zatrjevano priposestvovanje. Ker so bile pred tem glede priposestvovanja podane zgolj splošne oziroma povsem „jedrnate“ trditve, je potrebno to navajanje šteti za novo postavljeno dejansko podlago, ki (sama za sebe) predstavlja spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka (to je ugotovitvenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila že v tožbi, v pripravljalni vlogi pa ga opredelila kot podrednega), o katerem bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.