ugotovitvena tožba – vsebina ugotovitvene tožbe – tožba na ugotovitev, da je terjatev iz sodne poravnave zapadla – sodba presenečenja
V tej zadevi sodišče tožbe v fazi predhodnega preizkusa ni zavrglo. Opravilo je tudi narok in izvedlo dokaz z ogledom. Vse to je kazalo, da bo sodišče o zahtevku meritorno odločilo. Ko je razpravljajoča sodnica glede dopustnosti tožbe zavzela drugačno stališče, je bilo stranki (posebej še tožnico) potrebno z njim seznaniti in jima omogočiti, da se ustrezno izjavita.
Sodba, s katero bi bilo ugotovljeno zgolj to, da je izpolnjen pogoj za zapadlost, ni sodba z vsebino po 3. odstavku 20. člena ZIZ. Povedano drugače: tožnica bi morala s tožbo zahtevati ugotovitev, da je terjatev po sodni poravnavi določenega dne zapadla. Ali je šlo pri posegu toženca za nedopusten poseg ali ne, pa bi bilo v tem postopku predhodno vprašanje.
Edicijska dolžnost za nasprotno stranko nastane šele takrat, ko jo upravičena stranka izrecno uveljavlja z navedbo specificirane listine, ne pa z navedbo nedoločene dokumentacije.
Samo v primeru, da asignat v asignacijo privoli, nakazilo sprejme in šele takrat, ko ga sprejme nastane med asignatom in asignatorjem dolžniško razmerje. Da bi asignant postal zavezan asignatorju, mora izjaviti sprejem nakazila.
Tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka nakazila sprejela oziroma akceptirala, temeljna pogodba pa ne vsebuje dvojnega pooblastila, zaradi česar ni nastala pogodbena pravna podlaga po temeljni pogodbi za neposredni zahtevek tožeče stranke za plačilo opravljenega dela od tožene stranke kot naročnika del.
Neposredno plačilo podizvajalca torej ni mogoče zahtevati za poplačilo terjatve podizvajalca do podjemnika iz naslova dela, ki ni povezano z delom, iz naslova katerega izhajajo terjatve glavnega izvajalca do naročnika posla. Tako intepretacijo narekuje pravilo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, kajti neposredno plačilo podizvajalca je izjema od relativnosti obligacijskih razmerij, hkrati pa bi širitev priznanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev, ki bi se izplačevale iz vsote, ki je naročnik dolguje podjemniku za katerokoli delo, lahko povzročila konflikte med proizvajalci, saj bi se s tem poseglo v pravico drugih podizvajalcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079419
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/2. ZTFI člen 224. ZPP člen 8. SPZ člen 162.
pogodbena odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pogodba o opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji – prodaja zastavljenih vrednostnih papirjev
Tožnica ni dokazala, da je v novembru 2007 oddala toženi stranki naročilo za prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev. Neutemeljen je zato njen očitek, da je toženka z neizvedbo naročila kršila pogodbo. Ker tožnica ni dokazala protipravnosti toženkinega ravnanja oziroma enega od elementov odškodninskega pravnega razmerja, ni njene odškodninske odgovornosti.
samostojni podjetnik – postopek v gospodarskih sporih – oznaka stranke – spor iz pridobitne dejavnosti – objektivna sprememba tožbe
Samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, ki bi bila ločena od subjektivitete fizične osebe, zato gre za isto stranko, čeprav je bil v postopku na prvi stopnji dvakrat napačno označen. Za presojo materialnopravnega razmerja ni bistveno, kako je stranka označena, ampak, da je vsem udeležencem ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša.
ZTLR člen 28. SPZ člen 43. ZD člen 10, 10/1, 11, 12, 132.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna posest – več dedičev – uporaba zapustnikovega premoženja s strani enega dediča – priposestvovanje v velikosti dednega deleža
Le eden izmed več dedičev ne more priposestvovati celotne nepremičnine zapustnika.