obvezno avtomobilsko zavarovanje – zahtevki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja – specialni predpis – obseg zavarovalnega kritja – obseg škode, za katero odgovarja lastnik vozila
Terjatev zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje proti zavarovalnici iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja nima podlage v prvem odstavku 271. člena ZPIZ-1, ampak v določbah ZOZP kot specialnem predpisu. Določba ZPIZ-1 daje podlago tožnikovi terjatvi zoper povzročitelja, ne pa zoper zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno zavarovanje. Za presojo, ali so z obveznim zavarovanjem kriti tudi zahtevki pokojninskega zavoda, je odločilen ZOZP kot specialni predpis, ki ureja zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Tako kot v drugih primerih zavarovanja avtomobilske odgovornosti se tudi v tem primeru obseg zavarovane škode ne prekriva nujno z obsegom škode, za katero odgovarja lastnik vozila. Ker je po 18. členu ZOZP zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičen do poplačila iz zavarovanja šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, oseba, ki je bila poškodovana v prometni nesreči, pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe še ni bila poplačana, je tožbeni zahtevek neutemeljen.
poziv za popravo tožbe – nadomestna vročitev – pravilnost vročitve – dovoljene pritožbene novote
Glede na to, da pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnik ni mogel vedeti, da je zamudil rok za popravo tožbe, so trditve o dejstvih, podane v pritožbi v zvezi s postopkom vročanja, upoštevne .
neupravičena pridobitev – uporaba nepremičnine – uporabnina – bivša zakonca – izključitev iz posesti in souporabe – (ne)prostovoljnost izselitve – nasilje
Tožnica bi bila po določbi 198. člena OZ presojani v povezavi s 190. členom OZ upravičena do uporabnine, če bi dokazala, da jo je toženec izključil iz soposesti in souporabe solastne (pravilno skupne) nepremičnine. Slednje je bilo sporno v postopku pred sodiščem prve stopnje in ostaja sporno tudi v pritožbi.
Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem sodbe, da sodna praksa (psihično) nasilje razlaga zelo restriktivno in razlog prenehanja uporabe nepremičnine ne smejo biti le slabi odnosi med solastnikoma, temveč mora biti nevzdržnost take stopnje, da druge rešitve ni, vendar je tožnica tovrstno dalj časa trajajoče psihično maltretiranje toženca tudi zatrjevala (in o njem izpovedovala).