obvezno avtomobilsko zavarovanje – zahtevki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja – specialni predpis – obseg zavarovalnega kritja – obseg škode, za katero odgovarja lastnik vozila
Terjatev zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje proti zavarovalnici iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja nima podlage v prvem odstavku 271. člena ZPIZ-1, ampak v določbah ZOZP kot specialnem predpisu. Določba ZPIZ-1 daje podlago tožnikovi terjatvi zoper povzročitelja, ne pa zoper zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno obvezno zavarovanje. Za presojo, ali so z obveznim zavarovanjem kriti tudi zahtevki pokojninskega zavoda, je odločilen ZOZP kot specialni predpis, ki ureja zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Tako kot v drugih primerih zavarovanja avtomobilske odgovornosti se tudi v tem primeru obseg zavarovane škode ne prekriva nujno z obsegom škode, za katero odgovarja lastnik vozila. Ker je po 18. členu ZOZP zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičen do poplačila iz zavarovanja šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev, oseba, ki je bila poškodovana v prometni nesreči, pa po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe še ni bila poplačana, je tožbeni zahtevek neutemeljen.
neupravičena pridobitev – uporaba nepremičnine – uporabnina – bivša zakonca – izključitev iz posesti in souporabe – (ne)prostovoljnost izselitve – nasilje
Tožnica bi bila po določbi 198. člena OZ presojani v povezavi s 190. členom OZ upravičena do uporabnine, če bi dokazala, da jo je toženec izključil iz soposesti in souporabe solastne (pravilno skupne) nepremičnine. Slednje je bilo sporno v postopku pred sodiščem prve stopnje in ostaja sporno tudi v pritožbi.
Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem sodbe, da sodna praksa (psihično) nasilje razlaga zelo restriktivno in razlog prenehanja uporabe nepremičnine ne smejo biti le slabi odnosi med solastnikoma, temveč mora biti nevzdržnost take stopnje, da druge rešitve ni, vendar je tožnica tovrstno dalj časa trajajoče psihično maltretiranje toženca tudi zatrjevala (in o njem izpovedovala).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078984
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZASP člen 182. ZPP člen 154.
uporaba slovenskega prava - avtorski honorar - priobčevanje glasbe preko predvajalnikov in sprejemnikov - svetovni repertoar - priobčitev javnosti preko satelita - dokazovanje z izvedencem - odmera stroškov - odpoved uveljavljanju materialnih avtorskih pravic - dokazno breme
Za pogodbene obveznosti, nastale s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita oziroma, če gre za kršitev enotne pravice intelektualne lastnine skupnosti, pravo države, v kateri je bila kršitev storjena.
ugotovitvena tožba – vsebina ugotovitvene tožbe – tožba na ugotovitev, da je terjatev iz sodne poravnave zapadla – sodba presenečenja
V tej zadevi sodišče tožbe v fazi predhodnega preizkusa ni zavrglo. Opravilo je tudi narok in izvedlo dokaz z ogledom. Vse to je kazalo, da bo sodišče o zahtevku meritorno odločilo. Ko je razpravljajoča sodnica glede dopustnosti tožbe zavzela drugačno stališče, je bilo stranki (posebej še tožnico) potrebno z njim seznaniti in jima omogočiti, da se ustrezno izjavita.
Sodba, s katero bi bilo ugotovljeno zgolj to, da je izpolnjen pogoj za zapadlost, ni sodba z vsebino po 3. odstavku 20. člena ZIZ. Povedano drugače: tožnica bi morala s tožbo zahtevati ugotovitev, da je terjatev po sodni poravnavi določenega dne zapadla. Ali je šlo pri posegu toženca za nedopusten poseg ali ne, pa bi bilo v tem postopku predhodno vprašanje.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079976
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/1. OZ člen 190, 199. SPZ člen 48, 48/3, 268.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega – prispevek zakonca – obligacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – zastaranje – začetek teka zastaranja – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – aktivna legitimacija – kolektivna terjatev
Pravilno je sklepanje, da soglasje toženke za vlaganja v njeno nepremičnino ni bilo namenjeno samo njeni hčeri, temveč tudi tožniku, s katerim je hči takrat že živela v izvenzakonski skupnosti. Tožbeni zahtevek, s katerim tožnik terja povrnitev vlaganj, je zato treba presojati po pravilih neupravičene obogatitve in ne po pravilih o poslovodstvu brez naročila.
Tudi le eden od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev lahko uveljavlja zahtevek za povrnitev vlaganj, ki predstavljajo skupno premoženje, čeprav gre za kolektivno terjatev obeh.
Tožnik je upravičen zahtevati povračilo povečane vrednosti nepremičnine samo v takšnem obsegu, kot ustreza njegovemu deležu na skupnem premoženju.
Petletni zastaralni rok začne teči z dnem, ko je tožnik izgubil posest nepremičnine (3. odstavek 48. člena SPZ) in se od leta 2006, ko toženka tožniku ni več dopuščala uporabe njene nepremičnine, pa do vložitve tožbe, še ni iztekel.