OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079452
OZ člen 179. ZPP člen 8.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zlom prstanca desne roke – prosta presoja dokazov – ugotavljanje zmanjšanja življenjske aktivnosti
V skladu z načelom proste presoje dokazov je sodišču v pravdnem postopku prepuščeno, da po izvedenem dokaznem postopku in po presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, samo odloči, kateri dokaz bo štelo za odločilen in kakšna bo končna dokazna ocena vseh dokazov, ki so bili izvedeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070698
OZ člen 131. ZPP člen 7, 11, 11/4, 109, 109/1, 212.
krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – dokazna ocena – dejansko stanje – nastanek škode – trditveno in dokazno breme – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje odvetnika
Dejstvo, da je tožnica priči po padcu povedala, da ji je spodrsnilo na talni razsvetljavi, ne dokazuje, da se je zatrjevani škodni dogodek dejansko tudi zgodil. Ker tožnica ni dokazala, da vtoževana škoda izvira iz zatrjevanega dogodka, je potrebno pritrditi odločitvi sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek iz navedenega razloga zavrnilo.
Ni res, da je sodišče prve stopnje le po naslovu pogodbe sklepalo, da gre za darilo, ampak je ugotavljalo tudi voljo in nagib pogodbenih strank. Na podlagi izpovedbe toženke, ki je sama povedala, da ji je zapustnica stanovanje hotela podariti in da je notar zapustnici pojasnil, kaj je darilna pogodba, je zanesljivo ugotovilo, da je bila volja in namen pogodbenih strank daritev.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – dovolitev spremembe tožbe – kršitev pravice do izjave – nova dejanska podlaga – sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka
Sodišče je vsebinsko odločalo (čeprav je tožena stranka tej spremembi nasprotovala, sodišče pa spremembe ni dovolilo) na podlagi oziroma o spremenjeni tožbi. Ker je lahko tožena stranka utemeljeno smatrala, da sprememba ni bila dovoljena, in zato ni mogla vedeti, da bo sodišče spremenjeno tožbo „uporabilo“ (oziroma odločalo o novem tožbenem zahtevku ter na podlagi - kar je v obravnavanem primeru pomembneje - novih trditev), ji je bila s takim postopanjem sodišča prve stopnje dejansko odvzeta možnost obravnavanja („obrambe“).
Tožeča stranka je postavila povsem nove trditve v zvezi z izročilno pogodbo, s katerimi je utemeljevala zatrjevano priposestvovanje. Ker so bile pred tem glede priposestvovanja podane zgolj splošne oziroma povsem „jedrnate“ trditve, je potrebno to navajanje šteti za novo postavljeno dejansko podlago, ki (sama za sebe) predstavlja spremembo istovetnosti tožbenega zahtevka (to je ugotovitvenega zahtevka, ki sta ga tožnika postavila že v tožbi, v pripravljalni vlogi pa ga opredelila kot podrednega), o katerem bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljevanju postopka.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – neposredno plačilo podizvajalcu – dokazno breme – gradbena pogodba – kontna kartica – verodostojna listina
Kontna kartica ima značaj verodostojne listine.
Naročnik sme tudi brez posebnega pogodbenega dogovora opraviti plačilo neposredno podizvajalcu, če glavni izvajalec pripozna podizvajalčevo terjatev.
Za uspešnost neposrednega zahtevka podizvajalca zoper naročnika posla je nujen obstoj dospele terjatve izvajalca do naročnika posla.
Zaščita podizvajalca ne more biti zagotovljena na račun investitorja (naročnika). Podizvajalec je bil v pogodbenem odnosu s podjemnikom, zato je na njem dokaz o dobavi blaga in opravi storitev podizvajalcu; s tem pa tudi dokazovanje dejstva, da opravljena dela oz. storitve niso bila zajeta v začasnih mesečnih situacijah.