postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po ZVEtL – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003
Ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL se lahko predlaga le glede stavb, na katerih je bila etažna lastnina vzpostavljena v postopku po istem zakonu, in glede stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2003.
ZTLR člen 28. SPZ člen 43. ZD člen 10, 10/1, 11, 12, 132.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna posest – več dedičev – uporaba zapustnikovega premoženja s strani enega dediča – priposestvovanje v velikosti dednega deleža
Le eden izmed več dedičev ne more priposestvovati celotne nepremičnine zapustnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082301
URS člen 26. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 68. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do povračila škode - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči državni organ - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje nosilca oblasti - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - neskrbnost - profesionalna skrbnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Protipravnost ravnanja je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da pojma protipravnosti ravnanja ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Hkrati je pravilno upoštevalo tudi, da določene napake oziroma nezakonitosti v ravnanju organov, ki so razlog za spremembo oziroma razveljavitev odločbe s strani (instančno) višjih organov, vendarle pomenijo tudi protipravno ravnanje, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost države. V razlogih sodbe je namreč izrecno pojasnilo, da je ravnanje nosilca oblasti po ustaljeni sodni praksi protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume (le) kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kažejo pa se zlasti kot nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, neuporaba povsem jasne določbe zakona ali namerna razlaga predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, grobo kršenje pravil postopka, napake, ki so povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 269. ZPP člen 356. ZTLR člen 33.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – izvenknjižno priposestvovanje – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – dokazno breme – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti, da ni lastnik stvari in je v dobri veri glede veljavnosti pravnega posla in pridobitve lastninske pravice in ima stvar v posesti, kot da je njegova. Opravičljiva zmota se presoja ob upoštevanju potrebne skrbnosti, ki se zahteva v pravnem prometu, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.
Pritožnica ne more uspeti z navajanji glede (izvensodnih) dogovorov med pravdnima strankama v zvezi s pravdnimi stroški, ko je druga toženka ob podaji soglasja k umiku tožbe izrecno zahtevala povrnitev stroškov, katere je tudi konkretizirano opredelila.