načrt razdelitve posebne stečajne mase – pritožba upnika – ugovor upnika – nedovoljena pritožba
Ker upnica ni izkazala, da je v 15 dneh po objavi načrta razdelitve razdelitve posebne mase temu pravočasno ugovarjala, njena pritožba zoper sklep ni dovoljena.
škoda zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišča - vplivi rudarjenja - vplivno območje rudnika - sanacija - posedanje površin - sanacijski ukrepi - ustreznost izvedbe sanacijskih ukrepov - projekt sanacije - izvedensko mnenje - škoda na zemljiščih zaradi rudarjenja
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka škode zaradi zmanjšane vrednosti zemljišča ni utemeljevala s konkretnimi negativnimi vplivi rudarjenja, ampak s tem, da zaradi vpliva rudarjenja gradnja ni možna, torej izključno z njihovo lego na vplivnem območju rudnika. Ker vplivi niso ugotovljeni, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Terjatev iz menice je mogoče uveljaviti le ob predložitvi originala menice.
Za ustanovitev poroštva je potrebna poroštvena izjava, to je izjava poroka, da bo poravnal dolžnikovo obveznost. Izjava, da izroča menico kot porok in plačnik, ne zadošča.
predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija ločitvenega upnika – domnevna insolventnost - pooblastilo - prenehanje pooblastila z začetkom stečajnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila - pravni interes ločitvenih upnikov za začetek stečajnega postopka - učinek potrjene prisilne poravnave - ločitvena pravica - sprememba zakonodaje - insolventnost dolžnika
ZFPPIPP ločitvenih upnikov ne izključuje iz kroga upravičenih predlagateljev za začetek stečajnega postopka. Upniku je prepuščena izbira, katerega postopka za uveljavljanje svoje terjatve in poplačilne (ločitvene) pravice iz določenega dolžnikovega premoženja se bo poslužil.
Dolžnik je v zamudi s plačilom terjatve v tistem delu terjatve predlagateljev, ki je krita z vrednostjo zastavljenega premoženja, iz katerega se bodo predlagatelji lahko poplačali. Le za razliko med višino terjatve in z unovčitvijo ločitvene pravice doseženim poplačilom terjatve pa se preostanek terjatve obravnava kot nezavarovana terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava (3. odstavek 213. člena ZFPPIPP) in torej tudi delež in roki plačila nezavarovanih terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057193
OZ člen 149, 153, 153/2. ZPP člen 254, 315, 339, 339/1.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – miniranje – razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – vmesna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazovanje z izvedenci – uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno menilo, da se je minerska družba razbremenila objektivne odgovornosti, ker je bilo samo miniranje v skladu z Zakonom o rudarstvu. Spregledalo je, da je tožeča stranka trdila, da ni bilo opravljeno v skladu z rudarskim projektom oziroma da je bil le-ta drugačen. Dejstvo, da je rudarski projekt izdelala hčerinska družba tožene stranke in po njenem naročilu, lahko pomeni, da je šlo za razmerje med izvajalcem in podizvajalcem. Za razbremenitev objektivne odgovornosti mora tožena stranka dokazati, da dela miniranja niso povzročila škode na hiši tožnikov, ampak, da je škoda v celoti nastala zaradi plazovitosti terena, načina izgradnje hiš in razmočenosti terena, na kar tožena stranka ni mogla računati in se temu izogniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081365
ZZVZZ člen 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delovna nezgoda – povračilo stroškov zdravljenja – odgovornost delodajalca – opustitev ukrepov s področja varstva pri delu – vzročna zveza – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Za uspešno uveljavljanje zahtevka po 87. členu ZZVZZ mora tožeča stranka dokazati, da je delodajalec opustil zahtevane ukrepe ter da med njegovo opustitvijo ter poškodbo zavarovanca obstaja vzročna zveza. Ne zadošča zgolj ugotovitev, da določeni ukrepi niso bili izvedeni, temveč je treba vsakokrat ugotoviti tudi njihov pravno relevanten vpliv na nezgodo.
ZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila s katerimi se zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Nevšečnosti, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, ne predstavljajo škode, upoštevne v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Gre za začasne omejitve, ki jih je možno ovrednotiti v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – poenostavljena prisilna poravnava – učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na terjatve, ki niso navedene v posodobljenem seznamu terjatev – objektivne meje pravnomočnosti
Pritožba izpostavlja, da je bila nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2778/2013 z dne 19. 3. 2014, ki je postal pravnomočen dne 17. 4. 2014, potrjena (poenostavljena) prisilna poravnava. Takšen, pravnomočen, sklep ima za posledico spremembo vsebine pravnih razmerij med dolžnikom in njegovimi upniki (zmanjšanje in/ali odlog izpolnitve obveznosti). Kot izhaja iz citiranega sklepa pa se njegov pravni učinek razteza zgolj na upnike, navedene v posodobljenem seznamu terjatev upnikov na dan 9. 1. 2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z njim. Ker tožnikova terjatev v citiranem seznamu ni navedena, poenostavljena prisilna poravnava nanjo ne vpliva.
SZ-1 člen 25, 28, 30, 30/2. SPZ člen 68. OZ člen 190, 197, 199.
skupnost etažnih lastnikov – delitev stroškov, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – upravljanje večstanovanjske stavbe – bremena skupne stvari
Upravnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v (še ne zaključeni) pravdi, ki jo vodi del etažnih lastnikov v zvezi s skupnimi deli stavbe v etažni lastnini, če odločitev o vložitvi tožbe ni bila sprejeta s potrebno večino etažnih lastnikov.
Do povrnitve stroškov, plačanih za izvedbo popravil, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov, je upravnik upravičen le ob izpolnjenosti predpostavk za poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ).
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZZVZZ člen 69, 69/1, 69/4.
pravdna sposobnost – območna enota zavoda kot stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je bila vložena zoper Območno enoto K. Zavoda X in ne zoper Zavod X (z morebitnim dodatkom, da se spor nanaša na območno enoto K.). Območna enota ni pravna oseba in torej ne more nastopati kot pravdna stranka. Tožnika bi bilo zato treba pozvati, da tožbo ustrezno popravi in ker sodišče tega ni storilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Okoliščina, da je bilo o njenem predlogu že pravnomočno odločeno, predstavlja negativno procesno predpostavko za njegovo ponovno vsebinsko presojo. Le navedba novih, spremenjenih okoliščin bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu za odločanje. Teh tožnica ni navedla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057197
OZ člen 133, 133/3.
pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – odškodninska odgovornost države – nepremoženjska škoda
Pravica do zdravega življenjskega okolja, ki je bila okrnjena tožnikom, je ustavna pravica pozitivnega statusa, kar pomeni, da pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati. Iz tega izhaja, da mora država tudi na področju prometa sprejemati take ukrepe, da posamezniki zaradi prometa ne bodo izpostavljeni prekomernemu hrupu. Čim takšnih ukrepov (pa čeprav zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev) ne sprejeme in pride do obremenitev okolja, ki presegajo dovoljene meje, je podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve obravnavane ustavne pravice.
Po določbi 245. člena ZZK-1 se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo
določbe zakona o zaznambi spora, kar pomeni, da se v zemljiški knjigi izvede zaznamba na enak način in da so pravni učinki zaznambe izbrisne tožbe enaki kot pravni učinki zaznambe spora. Ne pomeni pa ta določba, da je zaznamba izbrisne tožbe dopustna samo takrat, kadar se tožnik v tožbi sklicuje na originarno pridobitev lastninske pravice. Izbrisna tožba je namreč širša, saj so zanjo aktivno legitimirane osebe, katerih stvarne ali obligacijske pravice so bile kršene (in torej ni omejena na originarno pridobitev lastninske pravice).
Odločilno za preizkus pristojnosti je dejansko stanje ob vložitvi tožbe. Spremembe, ki nastanejo po vložitvi tožbe (predloga za izvršbo) in bi bile za odločanje o pristojnosti pomembne, se ne upoštevajo. Sodišče, ki je bilo pristojno v času vložitve tožbe ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine. Gre za „ustalitev“ pristojnosti – perpetuatio fori.
ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožena stranka je hkrati s pritožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Enak predlog je vložila že ob napovedi pritožbe (ko je nastala taksna obveznost). Sodišče prve stopnje je o njem že odločilo in toženi stranki plačilo odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Ker se tožena stranka zoper to odločitev ni pritožila, je postala pravnomočna in ne more biti predmet (ponovne) presoje v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo.
uveljavljanje ničnosti pogodbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – nasprotna izvršba
Tožnica tega, kar je bilo plačano v izvršbi, ne more v pravdi zahtevati nazaj s trditvami, da je bila v resnici pogodba, na podlagi katere ji je bilo s sklepom izvršilnega sodišča (dajatveni del sklepa o izvršbi) naloženo plačilo terjatve, nična. Pravda o neveljavnosti pogodbe (na podlagi katere je bila izdana verodostojna listina – izpisek iz poslovnih knjig, ta pa je bil podlaga za
izdajo sklepa o izvršbi), je namreč v takem primeru nedopustna in z njo ni mogoče sanirati tožničine premajhne aktivnosti v izvršbi.
spor majhne vrednosti – pogodba o naročilu – mandat – obveznost plačila za trud – splošno pooblastilo
Tožeča stranka kot mandatar ima po materialnem pravu pravico zahtevati nagrado od naročnika na podlagi Pogodbe o naročilu (mandat na podlagi pooblastila za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu).