Določbe o prekoračitvi tožbenega zahtevka se nanašajo tudi na odločitev v izreku sodbe o terjatvi, ki je tožena stranka ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, glede na posledico, da postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni upravičena uveljavljati znižanja cene že iz razloga, ker je bila med pravdnima strankama dogovorjena cena za opravljene storitve po sistemu „funkcionalni ključ v roke“, ki izključuje vpliv manjkajočih del na ceno.
škoda zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišča - vplivi rudarjenja - vplivno območje rudnika - sanacija - posedanje površin - sanacijski ukrepi - ustreznost izvedbe sanacijskih ukrepov - projekt sanacije - izvedensko mnenje - škoda na zemljiščih zaradi rudarjenja
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka škode zaradi zmanjšane vrednosti zemljišča ni utemeljevala s konkretnimi negativnimi vplivi rudarjenja, ampak s tem, da zaradi vpliva rudarjenja gradnja ni možna, torej izključno z njihovo lego na vplivnem območju rudnika. Ker vplivi niso ugotovljeni, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
ZDR člen 126, 130. ZPIZ-1 člen 279, 281, 281/1, 430, 430/3. ZPSV člen 10.
plača - plačilo za delo - znižanje plače - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnik je v spornem času opravljal prevoze v mednarodnem prometu na vozilu z nosilnostjo več kot 5 ton. Na letni ravni je opravil več kot 60.000 kilometrov. To pomeni, da je imel tožnik na delovnem mestu voznika pri tožencu dejansko podlago, da ga je toženec vključil v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj je opravljal v spornem času delo na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Po določbi 3. odstavka 430. člena ZPIZ-1 se namreč zavarovanci, ki so do prenehanja uporabe predpisov o štetju zavarovalne dobe s povečanjem (1. 1. 2000) delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, obvezno vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje. Prispevke za takšno zavarovanje, ki znašajo najmanj toliko kot so znašali prispevki za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, plačuje delodajalec iz svojega dohodka.
ZDR člen 92, 92/2. OZ člen 417. ZPP člen 190, 190/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina - odpovedni rok - odstop terjatve - cesija
Tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki, zato mu pripada odškodnina za čas odpovednega roka, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Tožnik je toženo stranko obvestil o prenosu svoje terjatve na določeno družbo na podlagi določil 419. člena OZ. Ni pravne ovire, da tožnik ne bi smel svoje terjatve prenesti na drugega, saj ne gre za neodtujljivo pravico.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je lahko odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi prvega odstavka 190. člena ZPP, ki določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Zato se je tožnik lahko pravdal v svojem imenu, vendar za tujo materialno pravico, kot je tudi postavil tožbeni zahtevek.
določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju na zahtevo upnika – začasna odredba – zavarovalna začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – nastanek škode
Tožnik s tožbo na podlagi določbe 1. odstavka 57. člena ZZZDR kot upnik prvega toženca zahteva ugotovitev, da sporna nepremičnina spada v skupno premoženje tožencev in da znaša delež vsake od strank ½. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. Tožnik pravilno ugotavlja, da gre za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je zavarovanje – na podlagi upravičenja iz 57. člena ZZZDR v izvršilnem postopku, za realizacijo denarne terjatve do prvega toženca, zagotoviti predmet izvršbe. Gre torej za zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen ZIZ).
Pri ugotavljanju nesorazmernosti med obsegom premoženja ter dohodki se upošteva vrednost vsega premoženja, ki ga ima oseba, zoper katero teče postopek, v lasti ali je z njim razpolagala.
zastavna pravica na nepremičnini - izvršljiv notarski zapis - elementi izvršilnega naslova - primeren izvršilni naslov
Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je torej predmet obveznosti, in ne predmet ali sredstvo izvršbe.
Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika, oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta odgovarja za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morda že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in zato hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno ter dodatno premoženje dolžnika.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da upnik z izvršilnim naslovom, ki ima pogodbeno dogovorjeno zastavno pravico le na nekem premoženju dolžnika, ne bi mogel doseči dodatnega prisilnega zavarovanja iste terjatve z zastavno pravico na (drugi) nepremičnini, tudi če izpolnjuje formalne pogoje iz 243. člena ZIZ.
kolektivni delovni spor - dogovor - uporaba kolektivne pogodbe - vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta na spremembo pogodbe o zaposlitvi
Sporni dogovor je veljavno sklenjen in njegova vsebina (iz katere izhajajo zaveze poslovodstva družb) ni nezakonita. Tudi če pomeni Dogovor začasno spremembo KPDŽP, ta neposredno ne posega v pravice iz pogodb o zaposlitvi. ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe kolektivne pogodbe ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Zato na podlagi 49. člena ZDR tudi morebitna določitev nižjih pravic v Dogovoru ne vpliva neposredno na pravice, ki izhajajo iz obstoječih pogodb o zaposlitvi.
Predlagatelj (sindikat) ni stranka KPDŽP in bi se na kršitve postopka o spreminjanju kolektivne pogodbe lahko skliceval šele potem, ko bi k tej kolektivni pogodbi pristopil kot enakopravna pogodbena stranka (7. člen ZKolP). Zato tudi če bi šteli, da pomeni Dogovor (začasno) spremembo KPDŽP, pri tem ni bilo nobenih kršitev postopka, urejenega v 7. in 8. členu KPDŽP. Dogovor so namreč podpisale vse stranke KPDŽP.
Okoliščina, da je bilo o njenem predlogu že pravnomočno odločeno, predstavlja negativno procesno predpostavko za njegovo ponovno vsebinsko presojo. Le navedba novih, spremenjenih okoliščin bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu za odločanje. Teh tožnica ni navedla.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - enoletni rok od izbrisa družbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Pravdni postopek se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo in z vložitvijo predloga, ki je bil vložen pred pretekom v pritožbi zatrjevanega enoletnega zastaralnega roka, je bilo zastaranje za izterjavo tu izterjevane terjatve upnika pretrgano.
SZ-1 člen 25, 28, 30, 30/2. SPZ člen 68. OZ člen 190, 197, 199.
skupnost etažnih lastnikov – delitev stroškov, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – upravljanje večstanovanjske stavbe – bremena skupne stvari
Upravnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v (še ne zaključeni) pravdi, ki jo vodi del etažnih lastnikov v zvezi s skupnimi deli stavbe v etažni lastnini, če odločitev o vložitvi tožbe ni bila sprejeta s potrebno večino etažnih lastnikov.
Do povrnitve stroškov, plačanih za izvedbo popravil, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov, je upravnik upravičen le ob izpolnjenosti predpostavk za poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ).
spor majhne vrednosti – pogodba o naročilu – mandat – obveznost plačila za trud – splošno pooblastilo
Tožeča stranka kot mandatar ima po materialnem pravu pravico zahtevati nagrado od naročnika na podlagi Pogodbe o naročilu (mandat na podlagi pooblastila za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu).
uveljavljanje ničnosti pogodbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – nasprotna izvršba
Tožnica tega, kar je bilo plačano v izvršbi, ne more v pravdi zahtevati nazaj s trditvami, da je bila v resnici pogodba, na podlagi katere ji je bilo s sklepom izvršilnega sodišča (dajatveni del sklepa o izvršbi) naloženo plačilo terjatve, nična. Pravda o neveljavnosti pogodbe (na podlagi katere je bila izdana verodostojna listina – izpisek iz poslovnih knjig, ta pa je bil podlaga za
izdajo sklepa o izvršbi), je namreč v takem primeru nedopustna in z njo ni mogoče sanirati tožničine premajhne aktivnosti v izvršbi.
ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožena stranka je hkrati s pritožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Enak predlog je vložila že ob napovedi pritožbe (ko je nastala taksna obveznost). Sodišče prve stopnje je o njem že odločilo in toženi stranki plačilo odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Ker se tožena stranka zoper to odločitev ni pritožila, je postala pravnomočna in ne more biti predmet (ponovne) presoje v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo.
trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – poenostavljena prisilna poravnava – učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na terjatve, ki niso navedene v posodobljenem seznamu terjatev – objektivne meje pravnomočnosti
Pritožba izpostavlja, da je bila nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2778/2013 z dne 19. 3. 2014, ki je postal pravnomočen dne 17. 4. 2014, potrjena (poenostavljena) prisilna poravnava. Takšen, pravnomočen, sklep ima za posledico spremembo vsebine pravnih razmerij med dolžnikom in njegovimi upniki (zmanjšanje in/ali odlog izpolnitve obveznosti). Kot izhaja iz citiranega sklepa pa se njegov pravni učinek razteza zgolj na upnike, navedene v posodobljenem seznamu terjatev upnikov na dan 9. 1. 2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z njim. Ker tožnikova terjatev v citiranem seznamu ni navedena, poenostavljena prisilna poravnava nanjo ne vpliva.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - pravni vir
Sodne odločbe niso pravni vir, kot ni pravni vir niti morebiti enotna in ustaljena sodna praksa glede določene materialnopravne presoje; v primeru slednje je potrebno odstop od enotne in ustaljene sodne prakse le razumno argumentirati.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZZVZZ člen 69, 69/1, 69/4.
pravdna sposobnost – območna enota zavoda kot stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je bila vložena zoper Območno enoto K. Zavoda X in ne zoper Zavod X (z morebitnim dodatkom, da se spor nanaša na območno enoto K.). Območna enota ni pravna oseba in torej ne more nastopati kot pravdna stranka. Tožnika bi bilo zato treba pozvati, da tožbo ustrezno popravi in ker sodišče tega ni storilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Po določbi 245. člena ZZK-1 se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo
določbe zakona o zaznambi spora, kar pomeni, da se v zemljiški knjigi izvede zaznamba na enak način in da so pravni učinki zaznambe izbrisne tožbe enaki kot pravni učinki zaznambe spora. Ne pomeni pa ta določba, da je zaznamba izbrisne tožbe dopustna samo takrat, kadar se tožnik v tožbi sklicuje na originarno pridobitev lastninske pravice. Izbrisna tožba je namreč širša, saj so zanjo aktivno legitimirane osebe, katerih stvarne ali obligacijske pravice so bile kršene (in torej ni omejena na originarno pridobitev lastninske pravice).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057197
OZ člen 133, 133/3.
pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – odškodninska odgovornost države – nepremoženjska škoda
Pravica do zdravega življenjskega okolja, ki je bila okrnjena tožnikom, je ustavna pravica pozitivnega statusa, kar pomeni, da pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati. Iz tega izhaja, da mora država tudi na področju prometa sprejemati take ukrepe, da posamezniki zaradi prometa ne bodo izpostavljeni prekomernemu hrupu. Čim takšnih ukrepov (pa čeprav zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev) ne sprejeme in pride do obremenitev okolja, ki presegajo dovoljene meje, je podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve obravnavane ustavne pravice.