motenje posesti – aktivna legitimacija – posestno varstvo – posestnik – organ pravne osebe
Tožnica je bila tista, ki je v najetem prostoru opravljala svojo gospodarsko dejavnost in izvrševala s tem povezana posestna dejanja. Tožničin poslovodja oziroma direktor in s tem njen zakoniti zastopnik pa je bil M. O. Tožnik kot poslovodja gostinskega lokala sploh ni bil organ pravne osebe, čeprav to trdi v pritožbi. Dejanske oblasti nad najetim prostorom ni izvajal v svojem imenu, ampak za tožnico. Ni pomembno, kakšen položaj mu je priznavala toženka. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa organi pravne osebe ali družbeniki. Tožnik zato ni upravičen do zahtevanega posestnega varstva.
ZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila s katerimi se zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079985
OZ člen 99, 99/2. ZOR člen 117, 117/2. ZPP člen 274, 285. ZD člen 40.
razveljavitev pogodbe – rok za izpodbijanje pogodbe – zavrženje tožbe – odločba presenečenja – materialno procesno vodstvo – predhodni preizkus tožbe
Ker je izpodbijanje pogodbe omejeno na (objektivni) 3 letni rok od njene sklenitve, takšen rok (prekluzivne narave) pa je v konkretnem primeru že potekel, je bila tožba z zahtevkom na delno razveljavitev izročilne pogodbe pravilno zavržena.
Samo dejstvo, da tožnik ni upošteval, da je za vložitev tožbe v zakonu predviden prekluzivni rok, ne more biti podlaga za očitek o „presenečenju.“ Dolžnost, da tak rok upošteva, je bila namreč njegova.
Tožnikovo uveljavljanje nujnega deleža po zapustnici (tudi) v zvezi s premoženjem, ki je bilo predmet izročilne pogodbe, ter obstoj sklepa zapuščinskega sodišča, s katerim ga je to napotilo na njegovo uveljavljanje v pravdi, nima nobene zveze z začetkom, tekom in potekom roka za uveljavljanje zahtevka na (delno) razveljavitev pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081365
ZZVZZ člen 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delovna nezgoda – povračilo stroškov zdravljenja – odgovornost delodajalca – opustitev ukrepov s področja varstva pri delu – vzročna zveza – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Za uspešno uveljavljanje zahtevka po 87. členu ZZVZZ mora tožeča stranka dokazati, da je delodajalec opustil zahtevane ukrepe ter da med njegovo opustitvijo ter poškodbo zavarovanca obstaja vzročna zveza. Ne zadošča zgolj ugotovitev, da določeni ukrepi niso bili izvedeni, temveč je treba vsakokrat ugotoviti tudi njihov pravno relevanten vpliv na nezgodo.
Pri pravni osebi pojmovno ne moremo govoriti o njeni dalj časa trajajoči odsotnosti iz kraja, kjer je stavba na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Ta se lahko nanaša le na fizične osebe. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je sicer fizična oseba, vendar je ravno on dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno, kar vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa.
Sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem za zakup, se lahko izda, še preden preneha to razmerje.
ZPP člen 274, 274/1. ZJU člen 24, 24/3, 24/4, 24/5, 25, 25/2, 35, 35/1, 39, 39/2.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe. Tožnik je preko svojega pooblaščenca pravočasno vložil pritožbo zoper sklep o izredni odpovedi. Komisija kot drugostopenjski organ ni odločila o tožnikovi pritožbi v 30-dnevnem roku, zato je tožnik zaradi molka organa vložil tožbo, v kateri zahteva, da se sklep o izredni odpovedi kot nezakonit razveljavi. Tožnik je vložil tožbo zaradi molka organa v zakonsko določenem roku. Do dneva vložitve tožbe ni bil obveščen o tem, da je komisija o pritožbi že odločala. Zato je treba njegovo tožbo šteti za pravočasno.
načrt razdelitve posebne stečajne mase – pritožba upnika – ugovor upnika – nedovoljena pritožba
Ker upnica ni izkazala, da je v 15 dneh po objavi načrta razdelitve razdelitve posebne mase temu pravočasno ugovarjala, njena pritožba zoper sklep ni dovoljena.
Po določbi 245. člena ZZK-1 se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo
določbe zakona o zaznambi spora, kar pomeni, da se v zemljiški knjigi izvede zaznamba na enak način in da so pravni učinki zaznambe izbrisne tožbe enaki kot pravni učinki zaznambe spora. Ne pomeni pa ta določba, da je zaznamba izbrisne tožbe dopustna samo takrat, kadar se tožnik v tožbi sklicuje na originarno pridobitev lastninske pravice. Izbrisna tožba je namreč širša, saj so zanjo aktivno legitimirane osebe, katerih stvarne ali obligacijske pravice so bile kršene (in torej ni omejena na originarno pridobitev lastninske pravice).
SZ-1 člen 25, 28, 30, 30/2. SPZ člen 68. OZ člen 190, 197, 199.
skupnost etažnih lastnikov – delitev stroškov, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov – neupravičena obogatitev – poslovodstvo brez naročila – upravljanje večstanovanjske stavbe – bremena skupne stvari
Upravnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v (še ne zaključeni) pravdi, ki jo vodi del etažnih lastnikov v zvezi s skupnimi deli stavbe v etažni lastnini, če odločitev o vložitvi tožbe ni bila sprejeta s potrebno večino etažnih lastnikov.
Do povrnitve stroškov, plačanih za izvedbo popravil, ki nimajo podlage v sklepu etažnih lastnikov, je upravnik upravičen le ob izpolnjenosti predpostavk za poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ).
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - enoletni rok od izbrisa družbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Pravdni postopek se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo in z vložitvijo predloga, ki je bil vložen pred pretekom v pritožbi zatrjevanega enoletnega zastaralnega roka, je bilo zastaranje za izterjavo tu izterjevane terjatve upnika pretrgano.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZZVZZ člen 69, 69/1, 69/4.
pravdna sposobnost – območna enota zavoda kot stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je bila vložena zoper Območno enoto K. Zavoda X in ne zoper Zavod X (z morebitnim dodatkom, da se spor nanaša na območno enoto K.). Območna enota ni pravna oseba in torej ne more nastopati kot pravdna stranka. Tožnika bi bilo zato treba pozvati, da tožbo ustrezno popravi in ker sodišče tega ni storilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožena stranka je hkrati s pritožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Enak predlog je vložila že ob napovedi pritožbe (ko je nastala taksna obveznost). Sodišče prve stopnje je o njem že odločilo in toženi stranki plačilo odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Ker se tožena stranka zoper to odločitev ni pritožila, je postala pravnomočna in ne more biti predmet (ponovne) presoje v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo.
Okoliščina, da je bilo o njenem predlogu že pravnomočno odločeno, predstavlja negativno procesno predpostavko za njegovo ponovno vsebinsko presojo. Le navedba novih, spremenjenih okoliščin bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu za odločanje. Teh tožnica ni navedla.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057197
OZ člen 133, 133/3.
pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup zaradi prometa – škoda, ki presega običajne meje – odškodninska odgovornost države – nepremoženjska škoda
Pravica do zdravega življenjskega okolja, ki je bila okrnjena tožnikom, je ustavna pravica pozitivnega statusa, kar pomeni, da pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati. Iz tega izhaja, da mora država tudi na področju prometa sprejemati take ukrepe, da posamezniki zaradi prometa ne bodo izpostavljeni prekomernemu hrupu. Čim takšnih ukrepov (pa čeprav zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev) ne sprejeme in pride do obremenitev okolja, ki presegajo dovoljene meje, je podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve obravnavane ustavne pravice.
spor majhne vrednosti – pogodba o naročilu – mandat – obveznost plačila za trud – splošno pooblastilo
Tožeča stranka kot mandatar ima po materialnem pravu pravico zahtevati nagrado od naročnika na podlagi Pogodbe o naročilu (mandat na podlagi pooblastila za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu).
Odločilno za preizkus pristojnosti je dejansko stanje ob vložitvi tožbe. Spremembe, ki nastanejo po vložitvi tožbe (predloga za izvršbo) in bi bile za odločanje o pristojnosti pomembne, se ne upoštevajo. Sodišče, ki je bilo pristojno v času vložitve tožbe ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine. Gre za „ustalitev“ pristojnosti – perpetuatio fori.
trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – poenostavljena prisilna poravnava – učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na terjatve, ki niso navedene v posodobljenem seznamu terjatev – objektivne meje pravnomočnosti
Pritožba izpostavlja, da je bila nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2778/2013 z dne 19. 3. 2014, ki je postal pravnomočen dne 17. 4. 2014, potrjena (poenostavljena) prisilna poravnava. Takšen, pravnomočen, sklep ima za posledico spremembo vsebine pravnih razmerij med dolžnikom in njegovimi upniki (zmanjšanje in/ali odlog izpolnitve obveznosti). Kot izhaja iz citiranega sklepa pa se njegov pravni učinek razteza zgolj na upnike, navedene v posodobljenem seznamu terjatev upnikov na dan 9. 1. 2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z njim. Ker tožnikova terjatev v citiranem seznamu ni navedena, poenostavljena prisilna poravnava nanjo ne vpliva.