Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku (pogrebnemu delavcu) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1 (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Očitala mu je, da je vzel prstan z roke pokojnice. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi prav tožnik vzel prstan z roke pokojnice, ki je ležala v hladilnici. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 105, 180, 285, 339, 339/1. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - preiskovalno načelo
Preiskovalno načelo ni bilo kršeno. To določa, da lahko sodišče izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, če po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (1. odst. 34. čl. ZDSS-1). Takšna situacija v konkretnem primeru ni bila podana, saj je sodišče prve stopnje v celoti ugotovilo vsa relevantna dejstva že na podlagi dokazov, ki so jih predlagale stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje vseh pravic iz naslova odpovedane pogodbe o zaposlitvi, iz razloga, ker ni bil zadostno konkretiziran in je bil kot takšen neizvršljiv. Neizvršljivi zahtevki niso utemeljeni. Napačna formulacija tožbenega zahtevka ne sodi med formalne pomanjkljivosti iz 105. čl. ZPP v povezavi s 180. čl. ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari, temveč predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava. Sodišče prve stopnje bi sicer lahko v okviru določbe 285. čl. ZPP, ki ureja materialno procesno vodstvo, tožnico opozorilo, naj določneje oblikuje tožbeni zahtevek, vendar pa tožnica s tem v zvezi konkretno ne uveljavlja kršitve pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi z 285. čl. ZPP.
zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo - združitev pravd
V socialnih sporih o t.i. bolniškem staležu gre po naravi stvari za odločanje o začasni nezmožnosti za delo praviloma za kratka časovna obdobja. V takšnih primerih zato prihaja do tega, da se v tožbah navaja enako dejansko stanje, predlagajo enaki dokazi, in da se zahtevki nanašajo na identično časovno obdobje. Da bi se pospešilo obravnavanje takšnih primerov in zmanjšali stroški postopka je zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopkov smotrno postopanje sodišča po 300. členu ZPP (po katerem lahko sodišče v primeru, kadar med istimi osebami oz. strankama teče več sodno socialnih sporov, takšne zadeve združi v skupno obravnavanje).
ZFPPIPP člen 98, 98/2, 98/4, 121, 123a. ZPP člen 108, 336.
obličnost pritožbe – zavrženje pritožbe – elektronska oddaja vlog – profesionalna skrbnost upravitelja – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – nepopolna pritožba – opozorilo na posledice – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ob odsotnosti postopkovnih določb za primer kršitve obličnosti vlog upravitelja, je potrebno uporabiti 1. odstavek 121. člena ZFPPIPP o smiselni uporabi pravil zakona, ki ureja pravdni postopek. ZPP v 108. členu sicer predpisuje postopek odpravljanja napak v nepopolnih vlogah, vendar je v 336. členu ZPP uporaba teh pravil izrecno izključena v pritožbenem postopku.
Upravitelj je v spremnem dopisu k pritožbi navedel, da mu je 30. 7. 2014 potekla veljavnost spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za elektronsko oddajo vlog, kakor tudi, da je šele 31. 7. 2014 oddal vlogo za pridobitev novega digitalnega potrdila, kar pomeni, da posledična nemožnost pravilne elektronske vložitve predmetne pritožbe do izteka pritožbenega roka dne 5. 8. 2014 izhaja iz njegove sfere in je za slednjo odgovoren sam.
ZPIZ-1 člen 176, 176/1, 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je v tem postopku zatrjeval, da mu je nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, ker toženec ni pravočasno odločil o nadomestilu zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Toženec je tožniku res šele z odločbo z leta 2010 priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od leta 2003 dalje. Vendar je toženec pri postopanju ravnal skladno z običajnimi pravili službe in ni prekršil tiste potrebne skrbnosti, ki se pričakuje pri delu strokovnjaka v danih okoliščinah v škodo tožnika in tožniku po uradni dolžnosti priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu vse od leta 2003 dalje. Ker protipravno ravnanje toženca ni ugotovljeno, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine po prvem odstavku 276. člena ZPIZ-1 (odškodninska odgovornost zavoda) neutemeljen.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012857
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/2. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Obstoji verjetnost, da se tožnica zaradi psihične bolezni oz. zdravstvenih težav ni bila sposobna zavedati pomena svojih ravnanj oz. kršitev delovnih obveznosti. Zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnici do pravnomočne odločitve v tem sporu plačevati nadomestilo plače v višini razlike med neto zneskom minimalne plače in denarno socialno pomočjo, ki jo tožnica prejema ter zadržati v veljavi najemno pogodbo za službeno stanovanje, utemeljen.
Tožniki z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) z izdajo odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je tožnikova tožba zakonito zavržena (274/1 čl. ZPP).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1, 45/1-6, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje - bolezensko stanje srca in ožilja - psihične težave
Pri tožniku ne gre za bolezensko stanje srca in ožilja, opredeljeno v 6. točki. 1. odst. 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker pri tožniku ne gre za stanje po akutnem srčnem infarktu po končanem bolnišničnem zdravljenju v drugi fazi rehabilitacije, niti za stanje po operaciji na srcu in ožilju neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Psihične težave niso opredeljene kot bolezensko stanje, pri katerem je zavarovana oseba lahko upravičena do zdraviliškega zdravljenja. Zato tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do zdraviliškega zdravljenja, ni utemeljen.
priznanje neprerekanih dejstev – nepravilnost v izpolnitvi podjemnika – nekonkretiziranost navedb stranke – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli.
Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov.
Tožena stranka je s tem, ko je na zavarovalca naslovila priporočeno pošiljko z obvestilom o zapadlosti premije (v katerem je tožena stranka zavarovalca obvestila o neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova zavarovalnih premij), storila vse, kar je bila v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ dolžna storiti za to, da se razbremeni svoje obveznosti kritja odškodnine oz. zavarovalnine za škodni primer, ki je nastal v času, ko zavarovalna premija ni bila plačana.
Prokurist je le pooblaščenec in ne zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo in zato nima pravice do zastopanja pred sodiščem brez posebnega pooblastila, poleg tega pa mora izpolnjevati tudi dodatni pogoj – opravljen pravniški državni izpit (ker je po določbi 3. odstavka 87. člena ZPP lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit). Pooblaščenka tožene stranke je družbenik tožene stranke (d.o.o.) ter prokuristka, ni pa zakonita zastopnica družbe (kot zakoniti zastopnik družbe je v registru vpisan le direktor). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožene stranke, vloženo po pooblaščenki, ki ne izpolnjuje pogojev za zastopanje pred višjim sodiščem, ker tožena stranka dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in pooblastila za zastopanje ni predložila sodišču niti ob vložitvi pritožbe niti v naknadnem roku po pozivu pritožbenega sodišča.
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov. Dopolnitev izvedenskega mnenja in morebitne strankine pripombe, da poda izvedenec dodatna pojasnila na mnenje, ne pomenijo novega dokaza, saj je to sestavni del dokazovanja z izvedencem.
Dopolnilno izvedensko mnenje je bilo izdelano zaradi podanih pisnih pripomb tožene stranke, zato tožnika, ki sta sicer na začetku predlagala izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke in v tej zvezi založila predujem, ne moreta trpeti stroškov, ki so nastali z dopolnilnim mnenjem, katerega izdelava je bila samo v interesu tožene stranke.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 33, 39, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2. Zakon o detektivski dejavnosti člen 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved konkurence - konkurenčna prepoved - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - detektivovo delovno področje - konkurenčna klavzula - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku (avtomehaniku) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je brez pisnega soglasja za svoj ali tuj račun opravljal dela, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Tožnik je opravil manjša avtomehanična popravila za določene ljudi. Za svoje delo ni prejel plačila, zato ne gre za pridobitno dejavnost v smislu del in poslov, kot določa ZDR-1 v 39. členu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3, 144, 144/1, 145, 454.
telesna okvara - invalidnina - dan nastanka invalidnosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je pri tožnici podana 80 % telesna okvara (telesna okvara 3. stopnje) po poglavju III. točka 3 Seznama TO zaradi delne motorne ohromelosti leve strani telesa od 12. 10. 2010 zaradi bolezni. Pri tožnici ni podana telesna okvara v višjem odstotku, zato je njen tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Kot dan nastanka telesne okvare se vzame dan po končanem zdravljenju.
Skrbnik tožnika ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tega ne navaja niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep. V skladu s 367.č. členom ZPP sodišče zavrže vlogo, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz 4. odstavka 86. člena ZPP (priloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu). Zato je tožnikova revizija zakonito zavržena.
Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno revizije vračati kot nepopolne revidentu oz. mu s sklepom naložiti, da nepravilnosti odpravi. ZPP namreč v 1. odstavku 91. člena določa, da sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v 3. odstavku 86. člena ZPP (odvetnik) in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena ZPP.