postopek v gospodarskih sporih – redni postopek – spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave – izvedba naroka za glavno obravnavo
Ker je sodišče prve stopnje kljub izpolnjenemu pogoju za uporabo pravil, ki se uporabljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, vodilo postopek po pravilih rednega postopka (toženo stranko je pozvalo naj odgovori na tožbo z opozorili, kot veljajo za redni postopek, v sodbo s polno obrazložitvijo je vstavilo pouk, ki velja za redni postopek, …), bi moralo opraviti narok za glavno obravnavo.
ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189/4, 196, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPIPP člen 308, 308/4.
tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – začetek pravde – litispendenca – položaj strank – subjektivne meje pravnomočnosti – dispozitivno enotno sosporništvo – enotna pravdna stranka – učinek pravdnih dejanj – res iudicata
Če vsaka tožeča stranka vloži isto tožbo zoper isto toženo stranko, pri čemer so vse tožeče stranke v takšnem materialnopravnem odnosu, da gre za enotno sosporništvo, gre v obravnavanih zadevah za litispendenco med temi zadevami. Zaradi razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti na potencialne enotne sospornike mora sodišče, če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, tožbo po uradni dolžnosti zavreči.
Iz smiselne razlage določbe 4. odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da je dovolj, da tožbo vloži samo eden od tistih, ki so ločitveno pravico prerekali, in ne vsi.
V delovnih in socialnih sporih ni dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti (33. člen ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je vlogo tožeče stranke kot izredno pravno sredstvo pravilno obravnavalo, kakor da bi bila vložena revizija. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kakor to določa 86. člen ZPP. Pooblaščenec tožnice nima opravljenega pravniškega državnega izpita, zato je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP, izredno pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrglo.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
zavrženje vloga - tuj jezik - prevod - nerazumljiva vloga
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da vlogo v odrejenem roku vrne prevedeno v slovenski jezik in ga hkrati opozorilo na pravne posledice, če tega ne bo storil. Tožnik ni postopal po odredbi sodišča in vloge ni vrnil prevedene v slovenski jezik, zato je njegova vloga pravilno zavržena kot nerazumljiva (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/10.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bivši vojaški zavarovanec
Tožniku srbski nosilec zavarovanja na podlagi dobe, ki jo je tožnik dopolnil v JLA, izplačuje pokojnino na podlagi pravice do starostne pokojnine, ki je bila tožniku pri tujem nosilcu zavarovanja priznana z odločbo z leta 1994. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZIZ člen 166, 166/2. ZPUZSO člen 7, 8, 8-21. ZS člen 114, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - navezne okoliščine
V izvršilnem postopku so za opredelitev krajevne pristojnosti pri odločanju o izvršilnem predlogu odločilne navezne okoliščine, ki so razvidne iz predloga za izvršbo. S tem v zvezi je pomembno, da je upnik predlagal izvršbo na dolžničine nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 14. 1. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku, ki potrdila ni predložil, neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
ZDR-1 člen 49, 49/3, 73. ZGD-1 člen 255, 263, 270, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - sprememba pogodbe o zaposlitvi - enostransko znižanje plače - prokurist - poslovodna oseba - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pogodbeni stranki bi se v pogodbi o zaposlitvi načeloma lahko dogovorili, da se v primeru poslabšanja poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, prokuristu s strani delodajalca lahko enostransko zniža plača (73. člen ZDR-1). Takšna možnost v tožničini pogodbi o zaposlitvi ni bila dogovorjena, zato tožena stranka za enostransko znižanje plače tožnici (prokuristki) ni imela pravne podlage.
Sodbe sodišča prve stopnje se v delu, ki se nanaša na višino prisojenega zneska prikrajšanja pri plači, ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavna odločba
Izpodbijani sklep sicer ne temelji na razveljavljeni določbi ZIZ (1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ), vendar iz navedenih razlogov odločbe ustavnega sodišča jasno izhaja, da je v nasprotju z Ustavo že možnost izdaje predhodne odredbe zgolj na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker je bila v predmetni zadevi predhodna odredba izdana prav na podlagi takega sklepa, je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdano predhodno odredbo razveljavilo, predlog za njeno izdajo pa zavrnilo, pravilna.
Tožnica je tožbo umaknila, tožena stranka pa je izjavila, da se z umikom strinja. Z izpodbijanim sklepom je zato v skladu s 3. odstavkom 188. člena ZPP postopek zakonito ustavljen.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3, 144, 144/1, 145, 454.
telesna okvara - invalidnina - dan nastanka invalidnosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je pri tožnici podana 80 % telesna okvara (telesna okvara 3. stopnje) po poglavju III. točka 3 Seznama TO zaradi delne motorne ohromelosti leve strani telesa od 12. 10. 2010 zaradi bolezni. Pri tožnici ni podana telesna okvara v višjem odstotku, zato je njen tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen.
Kot dan nastanka telesne okvare se vzame dan po končanem zdravljenju.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012857
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/2. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Obstoji verjetnost, da se tožnica zaradi psihične bolezni oz. zdravstvenih težav ni bila sposobna zavedati pomena svojih ravnanj oz. kršitev delovnih obveznosti. Zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnici do pravnomočne odločitve v tem sporu plačevati nadomestilo plače v višini razlike med neto zneskom minimalne plače in denarno socialno pomočjo, ki jo tožnica prejema ter zadržati v veljavi najemno pogodbo za službeno stanovanje, utemeljen.
Ločitvena pravica predpostavlja, da obstaja zastavna pravica domnevnega ločitvenega upnika v razmerju do stečajnega dolžnika. Zastavna pravica pa ne more obstajati v razmerju do stečajnega lastnika, če stečajni dolžnik sam ni lastnik zastavljene nepremičnine.
Obveznostnopravno razmerje obstaja med toženo stranko (kot upnikom) in pa dolžnikom (v stečaju), zastavna pravica je zgolj stranska pravica k upnikovi terjatvi). Izbris hipoteke in pa izbris zaznambe neposredne izvršljivosti bi lahko zahteval kvečjemu lastnik, če ne obstaja več dolžnikova obveznost.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predhodna odredba
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor dolžnika, ni odločba domačega sodišča iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo mogoče izdati predhodno odredbo.
Tožeča stranka je v pripravljalnih vlogah pojasnila, kako je izračunala višino obveznosti tožene stranke, v spis je priložila pogodbe o finančnem leasingu in izpiske iz poslovnih knjig ter glede višine predlagala še imenovanje izvedenca. S tem je svojemu bremenu predlaganja dokazov glede na bolj ali manj pavšalne ugovore o višini obveznosti po pogodbi o leasingu št. 2 zadostila, saj ji ni mogoče očitati, da bi morala „na zalogo“ predlagati vse listine, ki bi jih morda izvedenka še potrebovala. Ker je tožeča stranka dodatne listine priložila v zvezi z zahtevo izvedenca, določba 286. člena ZPP ni bila kršena.
Izguba zaslužka sama po sebi ne predstavlja kategorije izgubljenega dobička.
Če je tožena stranka z navodili izvajalcem hrambe onemogočala tožeči stranki prevzem stroja, so v takšnem ravnanju podani znaki protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti. Izdana odredba toženi stranki za odstranitev gradbenega stroja z občinske javne poti, toženi stranki ni dajala podlage za oviranje tožeči stranki, da se ji po izvršitvi odredbe omogoči prevzem stroja v svojo posest.
Sodišče prve stopnje je v izreku odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati regres za letni dopust v bruto in v neto znesku. Dajatve se izplačajo na dan, ko bo tožena stranka izvršila plačilo. Zato mora sodišče odločiti glede izplačila regresa le v bruto znesku z obračunom ustreznih dajatev in izplačilom neto zneska, ker je neto znesek lahko ob izplačilu drugačen kot na dan odločanja sodišča.