Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081362
OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7, 180.
neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – odstop od pogodbe – razvezni pogoj – pogodbeno priznan popust – razpravno načelo – presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage
Zaradi toženkinega odstopa od pogodbe je podlaga za toženkino upravičenje do (prvotno priznanega ) 30 % -nega popusta odpadla. To pa pomeni, da se je izpolnil razvezni pogoj za priznanje popusta, vsled česar bi bila tožena stranka dolžna vrniti ves priznani popust, če s splošnimi pogoji poslovanja tožeče stranke, kot sama zatrjuje, ni bila seznanjena in zanjo ne veljajo.
Sodišče preizkuša pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala neupravičeno pridobitev. Le v tem obsegu je zato sodišče – tudi v skladu z razpravnim načelom izvajalo dokaze in sprejelo dejansko in pravno presojo.
ZDR člen 6.a, 36, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - poslovna skrivnost
Ker tožena stranka tožnici ni že v vabilu oziroma obdolžitvi očitala, da ima njeno ravnanje znake kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1, ampak šele v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je s tem tožnici onemogočila obrambo, saj se tožnica ni mogla uspešno braniti proti takšnemu očitku. Zato je odpoved nezakonita v delu, ki se nanaša na odpovedni razlog iz 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnika sta kritičnega dne v popoldanskem času vstopila v prostore tajništva ter odprla omaro, ki je zaklenjena in v kateri so personalne mape ter vstavljala v personalne mape anekse pogodb o zaposlitvi. S svojim ravnanjem sta kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (natančneje kršitev pravice do izjave) je med drugim podana, če sodišče sodbo opre na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se posledično do njih tudi nobena ni opredelila.
Tožena stranka je dne 2. 9. 2014 v celoti umaknila pritožbo in zato je pritožbeno sodišče, ki je umik pritožbe vzelo v vednost, v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP, odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
ZPP člen 122, 123, 123/3, 124, 124/2, 126, 188, 249. ZNP člen 23.
ureditev meje – umik predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično.
ZIZ člen 40, 40/4. ZPP člen 132, 132/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 27, 27/2.
odsotnost izvršilnih sredstev - vpogled v uradni register TRR - zavrženje predloga za izvršbo - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronska vročilnica
ZIZ (četrti odstavek 40. člena) sodišču nalaga, da pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Takšno z zakonom predpisano ravnanje je razumljivo, saj je cilj izvršilnega postopka poplačilo upnika. Tega cilja pa ni mogoče doseči, če dolžnik nima predmetov izvršbe (stvari premoženjskih oziroma materialnih pravic), na katerih bi se izvršba opravila in bi se upnik poplačal, ter dovolitev izvršbe in vodenje postopka ni smiselno.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS0012793
ZIZ člen 42, 42/2.
pravnomočnost – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu tožnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o stroških, tožene stranke ni seznanilo s predlogom tožnika in ji ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah v predlogu. Zato je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je zato potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh (154/1 čl. ZPP).
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012952
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 152, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina - odmera višine odškodnine - soprispevek
Tožnik vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki jo je spornega dne utrpel na delovnem mestu, ko je nanj padla lestev. Lestev je bila prislonjena na regal, ob katerega je trčil sodelavec s tovorom, ki ga je prenašal z mostnim dvigalom. Sodelavec se pred manevriranjem z mostnim dvigalom ni prepričal, da lahko to počne brez nevarnosti za druge, in tudi ni poskrbel, da bi tovor prenašal na ustrezni razdalji do regalov pod njim. Njegovo ravnanje ni bilo dovolj skrbno, zato je potrebno uporabiti 1. odstavek 147. člena OZ, po katerem za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
Tožnik je obdeloval kovinsko konstrukcijo v proizvodni hali, v kateri se z mostnim dvigalom prenašajo bremena v neposredni bližini delavcev, kar predstavlja povečano nevarnost za nastanek škode. Zato je podana objektivna odgovornost prve toženke za vtoževano škodo.
Tožnik ni ravnal dovolj skrbno, ker pred pričetkom del ni preveril, ali lahko svoje delo opravlja brez nevarnosti, zato je z 10 % sam prispeval k nastanku škode.
ZASP člen 130, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 158, 168. ZPP člen 180. OZ člen 130, 131, 131/1, 132, 190, 190/1.
kršitev avtorske sorodne pravice – odškodninski zahtevek – zahtevek na plačilo civilne kazni
Trditve tožeče stranke so vsekakor bile takšne, da je bila na njihovem temelju mogoča odločitev o zahtevku tožeče stranke kot o deliktnem zahtevku. Tožeča stranka je namreč že v tožbi določno trdila, da tožena stranka kršila pravice glasbenih izvajalcev, in da ni izvrševala svojih zakonskih dolžnosti po ZASP. Druge trditve tožeče stranke pa so šle tudi v smer neupravičene obogatitve.
Tožnica je tožbo umaknila, tožena stranka pa je izjavila, da se z umikom strinja. Z izpodbijanim sklepom je zato v skladu s 3. odstavkom 188. člena ZPP postopek zakonito ustavljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predhodna odredba
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor dolžnika, ni odločba domačega sodišča iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo mogoče izdati predhodno odredbo.
Tožeča stranka je v pripravljalnih vlogah pojasnila, kako je izračunala višino obveznosti tožene stranke, v spis je priložila pogodbe o finančnem leasingu in izpiske iz poslovnih knjig ter glede višine predlagala še imenovanje izvedenca. S tem je svojemu bremenu predlaganja dokazov glede na bolj ali manj pavšalne ugovore o višini obveznosti po pogodbi o leasingu št. 2 zadostila, saj ji ni mogoče očitati, da bi morala „na zalogo“ predlagati vse listine, ki bi jih morda izvedenka še potrebovala. Ker je tožeča stranka dodatne listine priložila v zvezi z zahtevo izvedenca, določba 286. člena ZPP ni bila kršena.
Tožena stranka bi morala, v kolikor bi hotela uspeti z zatrjevanjem, da je bila investicijska vrednost projekta določena kot fiksna, to tudi dokazati z izrecnim zapisom v pogodbi z jasno postavljenimi parametri, ki bi jo opredeljevali. Ker to iz pogodbe ne izhaja, pa povečanje okvirne investicijske vrednosti ne predstavlja kršitve tožeče stranke, saj le-ta zanjo ni bila zavezujoča.
Sklicevanje na stroškovnik zadostuje zahtevi po ustrezni obrazloženosti stroškovne odločitve, saj je v njem mogoče natančno razbrati, katere stroške je sodišče štelo za priznane, pritožnica pa obenem ni izkazala, da bi preveritev te odločitve z vpogledom v spis zahtevala od nje nesorazmerno breme.
ZIZ člen 166, 166/2. ZPUZSO člen 7, 8, 8-21. ZS člen 114, 114/2, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - navezne okoliščine
V izvršilnem postopku so za opredelitev krajevne pristojnosti pri odločanju o izvršilnem predlogu odločilne navezne okoliščine, ki so razvidne iz predloga za izvršbo. S tem v zvezi je pomembno, da je upnik predlagal izvršbo na dolžničine nepremičnine, ki ležijo na območjih različnih sodišč.