Tožnik si je pri razrezu aluminijastega profila na krožni žagi poškodoval levo roko. Do poškodbe je prišlo, ker tožnik obdelovanca ni fiksiral s pnevmatskim držalom na mizo krožne žage, posledično se je obdelovanec premaknil, tožnik pa je nekontrolirano z levo roko posegel v območje vrtečega lista krožne žage in se pri tem poškodoval. Krožna žaga pomeni nevarno stvar in zato prva tožena stranka za škodo, nastalo v zvezi z uporabo krožne žage, odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (149. členu OZ).
Tožena stranka je izvedla varnostne ukrepe v smislu zdravniškega pregleda, teoretične in praktične poučitve tožnika o varnem delu, varne zagotovitve delovne opreme, jasnih navodil za delo na delovnem mestu in ustrezne zaščitne opreme. Tožnik je v nasprotju z jasnimi navodili razrez aluminijastega profila opravil brez uporabe predpisanega pnevmatskega držala, ki bi poškodbo preprečil. Zato je s svojim nepravilnim ravnanjem prispeval k nastanku škode v višini 70 %.
Dejstvo, da je tožena stranka zoper pravnomočno odločitev vložila revizijo, ni razlog za prekinitev postopka po 1. točki 1. odstavka 206. člena ZPP. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je sprejelo sklep o prekinitvi postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081362
OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7, 180.
neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – odstop od pogodbe – razvezni pogoj – pogodbeno priznan popust – razpravno načelo – presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage
Zaradi toženkinega odstopa od pogodbe je podlaga za toženkino upravičenje do (prvotno priznanega ) 30 % -nega popusta odpadla. To pa pomeni, da se je izpolnil razvezni pogoj za priznanje popusta, vsled česar bi bila tožena stranka dolžna vrniti ves priznani popust, če s splošnimi pogoji poslovanja tožeče stranke, kot sama zatrjuje, ni bila seznanjena in zanjo ne veljajo.
Sodišče preizkuša pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala neupravičeno pridobitev. Le v tem obsegu je zato sodišče – tudi v skladu z razpravnim načelom izvajalo dokaze in sprejelo dejansko in pravno presojo.
Kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (natančneje kršitev pravice do izjave) je med drugim podana, če sodišče sodbo opre na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se posledično do njih tudi nobena ni opredelila.
ZPP člen 122, 123, 123/3, 124, 124/2, 126, 188, 249. ZNP člen 23.
ureditev meje – umik predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično.
ZIZ člen 40, 40/4. ZPP člen 132, 132/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 27, 27/2.
odsotnost izvršilnih sredstev - vpogled v uradni register TRR - zavrženje predloga za izvršbo - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronska vročilnica
ZIZ (četrti odstavek 40. člena) sodišču nalaga, da pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Takšno z zakonom predpisano ravnanje je razumljivo, saj je cilj izvršilnega postopka poplačilo upnika. Tega cilja pa ni mogoče doseči, če dolžnik nima predmetov izvršbe (stvari premoženjskih oziroma materialnih pravic), na katerih bi se izvršba opravila in bi se upnik poplačal, ter dovolitev izvršbe in vodenje postopka ni smiselno.
Tožena stranka je dne 2. 9. 2014 v celoti umaknila pritožbo in zato je pritožbeno sodišče, ki je umik pritožbe vzelo v vednost, v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP, odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predhodna odredba
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo, da sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor dolžnika, ni odločba domačega sodišča iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo mogoče izdati predhodno odredbo.
ZDR-1 člen 49, 49/3, 73. ZGD-1 člen 255, 263, 270, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - sprememba pogodbe o zaposlitvi - enostransko znižanje plače - prokurist - poslovodna oseba - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pogodbeni stranki bi se v pogodbi o zaposlitvi načeloma lahko dogovorili, da se v primeru poslabšanja poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, prokuristu s strani delodajalca lahko enostransko zniža plača (73. člen ZDR-1). Takšna možnost v tožničini pogodbi o zaposlitvi ni bila dogovorjena, zato tožena stranka za enostransko znižanje plače tožnici (prokuristki) ni imela pravne podlage.
Sodbe sodišča prve stopnje se v delu, ki se nanaša na višino prisojenega zneska prikrajšanja pri plači, ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/10.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bivši vojaški zavarovanec
Tožniku srbski nosilec zavarovanja na podlagi dobe, ki jo je tožnik dopolnil v JLA, izplačuje pokojnino na podlagi pravice do starostne pokojnine, ki je bila tožniku pri tujem nosilcu zavarovanja priznana z odločbo z leta 1994. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tožniki z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) z izdajo odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je tožnikova tožba zakonito zavržena (274/1 čl. ZPP).
ZPP v 5. odstavku 95. člena določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Tožnikov odvetnik ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila. Naknadno je na sodišče poslal novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Za ugotavljanje pogojev iz 5. odstavka 95. člena ZPP je odločilno dejstvo, da novo pooblastilo datira z dnem, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva in dejstvo, da je novo pooblastilo odvetnik predložil, ko rok za vložitev revizije še ni potekel. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije nezakonit.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1, 45/1-6, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje - bolezensko stanje srca in ožilja - psihične težave
Pri tožniku ne gre za bolezensko stanje srca in ožilja, opredeljeno v 6. točki. 1. odst. 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker pri tožniku ne gre za stanje po akutnem srčnem infarktu po končanem bolnišničnem zdravljenju v drugi fazi rehabilitacije, niti za stanje po operaciji na srcu in ožilju neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Psihične težave niso opredeljene kot bolezensko stanje, pri katerem je zavarovana oseba lahko upravičena do zdraviliškega zdravljenja. Zato tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do zdraviliškega zdravljenja, ni utemeljen.
Tožnica je tožbo umaknila, tožena stranka pa je izjavila, da se z umikom strinja. Z izpodbijanim sklepom je zato v skladu s 3. odstavkom 188. člena ZPP postopek zakonito ustavljen.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
Ločitvena pravica predpostavlja, da obstaja zastavna pravica domnevnega ločitvenega upnika v razmerju do stečajnega dolžnika. Zastavna pravica pa ne more obstajati v razmerju do stečajnega lastnika, če stečajni dolžnik sam ni lastnik zastavljene nepremičnine.
Obveznostnopravno razmerje obstaja med toženo stranko (kot upnikom) in pa dolžnikom (v stečaju), zastavna pravica je zgolj stranska pravica k upnikovi terjatvi). Izbris hipoteke in pa izbris zaznambe neposredne izvršljivosti bi lahko zahteval kvečjemu lastnik, če ne obstaja več dolžnikova obveznost.
ZPP člen 142, 142/4, 155. ZOdvT tarif. št. 3100, 3410.
vročitev s fikcijo - prepozen ugovor - izpraznitveni nalog - potrebni stroški postopka - nagrada za postopek po tarif. št. 3410
Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku.
V predmetni zadevi je z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati.