Ob ugotovitvi sodišča, da toženec ves čas zanika sklenitev odplačne najemne pogodbe, njegovo nezavračanje računov ne predstavlja konkludentnega priznavanja obstoja pogodbe.
Prikrajšanje mora biti konkretno in realno. Ne zadošča le odsotnost pravne podlage za brezplačni način uporabe s strani toženca. Tožeča stranka mora, da bi uspela z zahtevkom iz neupravičene pridobitve, zatrjevati in dokazati še, da stvari sama ne more uporabljati zaradi toženčevega nasprotovanja oziroma proti svoji volji in da v tak način uporabe stvari ni privolila.
narok za glavno obravnavo – neudeležba – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – obvestilo o poteku postopka – subjektivna sprememba tožbe – preložitev naroka – obvestilo stranki
Tožeča stranka je bila s strani sodišča prve stopnje pravilno vabljena na poravnalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Kasneje s strani sodišča prve stopnje ni bila obveščena, da naroka ne bo (ker bo preložen) ali da se ji ga (iz kakršnegakoli razloga že) ni potrebno udeležiti.
Sodišče nima procesne dolžnosti obveščanja tožeče stranke, da tožena stranka ni privolila, da bi v pravdo namesto nje stopil nov subjekt.
cesija – odstop terjatve s pogodbo – izterljivost terjatve – odgovornost za izterljivost – sporna pogodbena določila – pogodbeni namen
Izterljivost je potrebno razumeti kot solventnost odstopljenega dolžnika, ne pa morda kot zagotovilo, da bo odstopljeni dolžnik potrdil kompenzacijo. Vendar pa je tožeča stranka odgovorna za neizterljivost pod pogojem, da je tožena stranka (prevzemnik) pri izterjavi skrbna in da je glede terjatve storila vse, da se prepreči njena poznejša neizterljivost.
osebni stečaj – pravni interes – učinkovanje odpusta obveznost
Cilj stečajnega postopka je v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Po drugi strani pa je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku.
Dolžnik ne more doseči odpusta obveznosti za preživninsko terjatev, ki je edina predmet tega postopka. S končanjem stečajnega postopka se zato dolžnikov pravni položaj ne bi spremenil. Pravni interes za pravno varstvo pa je izkazan le v primeru, če bi predlagatelj z izvedbo postopka osebnega stečaja lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081831
ZPP člen 12, 190, 285. OZ člen 417, 419, 419/2.
cesija - odsvojitev terjatve med pravdo - prilagoditev zahtevka - relevančna teorija - aktivna legitimacija - pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
Tožnik, ki med pravdo odsvoji vtoževano denarno terjatev, obdrži status tožeče stranke, vendar mora hkrati tožbeni zahtevek prilagoditi tako, da je toženec dolžan vtoževano denarno terjatev plačati pridobitelju.
Pomoč prava neuki stranki je omejena na uveljavljanje procesnih pravic. Dolžnost sodišča, da bi strankam vselej, kadar nimajo pooblaščenca pojasnjevalo, kaj takšna vzročna povezava za njihov položaj pomeni, presega obseg pojasnjevalne dolžnosti sodišča.
odpust obveznosti – predmet odpusta obveznosti – sporne obveznosti – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Po izrecni določbi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP so lahko predmet odpusta obveznosti zgolj navadne in podrejene terjatve upnikov. Izrecnega zakonskega določila z navajanjem osebnih razlogov in življenjskih okoliščin ni mogoče spreminjati.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 108, 108/5, 111, 111/4, 112, 112/2, 180, 180/1.
rok za dopolnitev tožbe - iztek roka - dela prost dan - priporočena oddaja vloge
Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine se v primeru obrazloženega ugovora postopek nadaljuje kot pri tožbi in se predlog za izvršbo obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Da bi se tožba lahko obravnavala, mora obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 158, 158/1, 436, 436/3. OZ člen 101, 101/1. ZIZ člen 62, 62/2.
stroški pravdnega postopka – uspeh v pravdi – pobotanje – izrek sodbe
V primeru, da bi bila v praksi med pravdnima strankama res najprej potrebna izročitev PID-ov in bi šele po tem bila tožena stranka dolžna plačati za izvedena dela, bi tožena stranka vtoževane račune zavrnila, česar pa ni storila, temveč jih je vnesla v računovodske knjige.
Sodišče v sodbi ni le odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da plača vtoževano terjatev, temveč je brez potrebe v izrek sodbe zapisalo še celoten zahtevek, ki že tako ali tako tvori sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Ne gre le za neznaten del, s katerim je tožena stranka uspela – ta je uspela z 28,64 %, kar nikakor ni neznaten uspeh (tožeča stranka z več kot četrtino zahtevka ni uspela, umik pa je bil prepozen, da bi bil upošteven v stroškovnem delu, primerjaj tudi 1. odstavek 158. člena ZPP), zato v tej zadevi ni mogoče uporabiti 3. odstavka 154. člena ZPP, temveč je potrebno pravdnima strankama priznati povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi.
višina odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti v ožjem krogu skupnosti
Do upoštevnega zmanjšanja dobrega imena lahko pride tudi v relativno ozkem krogu javnosti, na primer v dvorani ob javni razpravi.
Pritožbeno sodišče se ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da hkrati ni mogla biti prizadeta tožničina čast, ker da neresnične izjave ne morejo prizadeti človekovega odnosa do samega sebe. Čast je občutek visoke moralne vrednosti, ki jo je toženec z lažnimi očitki podkupovanja tožnici neutemeljeno zanikal. Težje si je predstavljati, da bi bila tožničina čast lahko prizadeta samo, če bi bili očitki njenega poskusa podkupovanja resnični.
Pretirano bi bilo zahtevati, da bi morala tožnica opozoriti na prav vsako, še najmanjšo, malo verjetno napako, ki bi se utegnila pojaviti na materialu, upoštevajoč med drugim tudi dejstvo, da je toženka profesionalna oseba, ki se na tovrstne materiale spozna.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081369
ZIZ člen 23, 23/2. ZPP člen 8. OZ člen 569.
posojilna pogodba – izvršilni naslov – neposredno izvršljiv notarski zapis – verodostojna listina – izvršba na podlagi verodostojne listine – prosta presoja dokazov – posojilna pogodba – obličnost
Posojilna pogodba ni vezana na posebno obliko. Tožena stranka ne more uspeti z navedbami, da zahtevek na vračilo posojila ni utemeljen, ker posojilna pogodba nima oblike neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Veljaven bi bil celo ustni dogovor, zato sta veljavni tudi posojilni pogodbi v pisni obliki, kakršni sta sklenjeni v konkretnem primeru.
S posojilno pogodbo posojilodajalec ne prevzema tveganja uresničitve namena, za katerega je bilo posojilo dano. Tudi če bi bilo posojilo res namensko, samo dejstvo, da do izgradnje objekta ni prišlo, ne vpliva na obveznost posojilojemalca, da posojilo vrne.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ker tožnika od določenega dne dalje ni bilo na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Pravica delavca, da se zagovarja o razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je pomembna, ni pa absolutna. Če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, potem odpoved brez predhodnega zagovora ni nezakonita. Tožena stranka je na več načinov poskušala vzpostaviti stik s tožnikom in razčistiti razloge za njegov neprihod na delo. Tožnik ni bil dosegljiv na številki telefona, ki jo je sam sporočil delodajalcu, ni dvigoval pošiljk in stika s tožnikom ni bilo mogoče vzpostaviti niti preko osebnega zdravnika in sestre tožnika, zato je bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bo tožniku zgolj zaradi formalnosti pošiljala vabilo na zagovor. Zato je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da okoliščine, ki toženo stranko opravičujejo, da tožnika ni vabila na zagovor, niso tehtne.
umik tožbe – plačilo sodne takse – plačilo sodne takse v celoti
Drugi odstavek 105.a člena ZPP določa, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Za drugačno razlago od te, da mora biti sodna taksa v tem roku plačana v celoti, ni stvarno utemeljenega razloga. Če torej sodna taksa ni plačana v celoti, se šteje, da pogoj iz 2. odstavka 105.a člena ZPP ni izpolnjen. Če pa ta pogoj ni izpolnjen, so izpolnjeni pogoji za pravno posledico iz 3. odstavka 105.a člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012840
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnik je pri vzvratni hoji stopil na spodnjo stopnico in padel ter se poškodoval. Delovanje stroja ni vplivalo na nastanek škodnega dogodka. Ta v trenutku škodnega dogodka ni deloval. Stopnica, na katero je tožnik stopil, ni nevarna stvar, saj je bila ustrezno protizdrsno izdelana in ne bi bila drseča niti, če bi bila mokra. Tožnik je izpolnjeval zdravstvene pogoje za opravljanje dela in je nosil ustrezno zaščitno opremo, bil je seznanjen z ukrepi za varno opravljanje dela. Zato tožnikovemu delodajalcu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja in s tem ne krivdne odškodninske odgovornosti za obravnavano nezgodo.
Tožnik si je pri razrezu aluminijastega profila na krožni žagi poškodoval levo roko. Do poškodbe je prišlo, ker tožnik obdelovanca ni fiksiral s pnevmatskim držalom na mizo krožne žage, posledično se je obdelovanec premaknil, tožnik pa je nekontrolirano z levo roko posegel v območje vrtečega lista krožne žage in se pri tem poškodoval. Krožna žaga pomeni nevarno stvar in zato prva tožena stranka za škodo, nastalo v zvezi z uporabo krožne žage, odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (149. členu OZ).
Tožena stranka je izvedla varnostne ukrepe v smislu zdravniškega pregleda, teoretične in praktične poučitve tožnika o varnem delu, varne zagotovitve delovne opreme, jasnih navodil za delo na delovnem mestu in ustrezne zaščitne opreme. Tožnik je v nasprotju z jasnimi navodili razrez aluminijastega profila opravil brez uporabe predpisanega pnevmatskega držala, ki bi poškodbo preprečil. Zato je s svojim nepravilnim ravnanjem prispeval k nastanku škode v višini 70 %.
ZDR člen 6.a, 36, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - poslovna skrivnost
Ker tožena stranka tožnici ni že v vabilu oziroma obdolžitvi očitala, da ima njeno ravnanje znake kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1, ampak šele v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je s tem tožnici onemogočila obrambo, saj se tožnica ni mogla uspešno braniti proti takšnemu očitku. Zato je odpoved nezakonita v delu, ki se nanaša na odpovedni razlog iz 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnika sta kritičnega dne v popoldanskem času vstopila v prostore tajništva ter odprla omaro, ki je zaklenjena in v kateri so personalne mape ter vstavljala v personalne mape anekse pogodb o zaposlitvi. S svojim ravnanjem sta kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
prepustitev stanovanja v skupni uporabi - izključna raba - nasilna ravnanja - nasilje v družini - pravočasnost predloga
Sam zunanji odraz nasilja v obliki objektivno zaznavnih telesnih poškodb ali drugih zunanjih znakov pri žrtvi (npr. modrice, vznemirjenost, ipd.) za opredelitev nasilja v družini tako ni odločilen, kar velja tudi za okoliščine, v katerih je mogoče v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZPND izreči ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi (če je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice).
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - neobrazložen odgovor na tožbo - predlaganje dokazov
Ker toženec ni predlagal nobenega dokaza in za takšno postopanje ni najti utemeljenih razlogov, glede na trditveno podlago in priložene dokaze tožeče stranke in ob upoštevanju trditvene podlage toženca, je prvo sodišče utemeljeno štelo, da je toženec vložil odgovor na tožbo, ki ni obrazložen, zato so bili izpolnjeni iz 453.a člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.