navajanje dejstev - trditveno breme – razpravno načelo - zadnje posestno stanje – motenje posesti
Način izvajanja posesti v preteklosti v motenjski pravdi ni pravno odločilno dejstvo, zato tožnici ni mogoče očitati, da načina obdelave spornega zemljišča v preteklosti ni zatrjevala. Ker pa način obdelave spornega zemljišča v preteklosti pojasni okoliščine v zvezi s sedanjim posestnim stanjem, je sodišče ravnalo pravilno, da je trditve strank o zadnjem posestnem stanju preverilo tudi z načinom obdelave zemljišča v preteklosti, o čemer je izpovedovala večina prič.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070701
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3. ZPP člen 316, 316/4.
avtorski honorar – avtorsko varovana dela – plačilo DDV – neupravičena pridobitev – sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačilo odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni), niso predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, saj plačilo ni v nobeni zvezi z morebitno novo ustvarjeno vrednostjo.
odločitev o primarnem tožbenem zahtevku – odločitev o podrednem tožbenem zahtevku – kršitev določb postopka - izpodbijanje sodne poravnave
Dejstvo, da sodišče o podrejenem zahtevku ni odločilo pred pravnomočnostjo odločitve o primarnem zahtevku, ne predstavlja nikakršne kršitve določb postopka.
Pri podzavarovanju je zavarovalna vsota manjša od vrednosti zavarovane stvari. Zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovanec se zato sorazmerno zmanjša, če ni drugače dogovorjeno (1. odstavek 960. člena OZ). Takšen položaj ne nasprotuje načelom zavarovalnega prava. Je dopusten in je v dispoziciji pogodbenih strank. Ne gre torej za nična, nepravična niti nejasna določila, ki bi jih bilo treba razlagati drugače, kot so zapisana.
narok za glavno obravnavo – neudeležba – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – obvestilo o poteku postopka – subjektivna sprememba tožbe – preložitev naroka – obvestilo stranki
Tožeča stranka je bila s strani sodišča prve stopnje pravilno vabljena na poravnalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Kasneje s strani sodišča prve stopnje ni bila obveščena, da naroka ne bo (ker bo preložen) ali da se ji ga (iz kakršnegakoli razloga že) ni potrebno udeležiti.
Sodišče nima procesne dolžnosti obveščanja tožeče stranke, da tožena stranka ni privolila, da bi v pravdo namesto nje stopil nov subjekt.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
ZPP člen 316, 316/1, 354, 354/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
avtorski honorar – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Ker povrnitev terjatve zaradi neopravičene obogatitve ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati od posameznih zneskov nadomestila še DDV.
tožbeni zahtevek – določen tožbeni zahtevek – zavrženje tožbe
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Če gre za denarni zahtevek, mora navesti konkretno določen znesek denarja.
Upnik je imel v enem tednu dni od poplačila dolga dovolj časa, da bi lahko ugotovil nakazilo dolgovanega zneska in obvestil sodišče in izvršitelja o poplačilu oziroma bi umaknil predlog za izvršbo s čimer bi preprečil nastanek nadaljnjih stroškov.
Ker se pri izpodbijanju pravnih dejanj pri neodplačnih razpolaganjih ne zahteva, da bi tretji - prejemnik koristi vedel ali moral vedeti za možnost oškodovanja upnikov, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov v zvezi z dejstvi, da toženec za očetove dolgove ni vedel.
Nepomembno je, ali so dolgovi toženčevega očeta nastali pred ali po sklenitvi sporne izročilne pogodbe, saj OZ izrecno določa, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je ta terjatev nastala, lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, storjeno v njegovo škodo.
SZ-1 člen 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 39, 39/1, 42.
odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnin - izjemne okoliščine - finančna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Toženka se odpovedi najemne pogodbe ter posledični izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožniku ne more uspešno upirati na podlagi 104. člena SZ-1, saj ni poleg uveljavljanja subvencionirane najemnine uveljavljala tudi izredne pomoči pri uporabi stanovanja.
Zapustnik tudi premičnega premoženja ni zapustil, zato zapuščinska obravnava ni bila potrebna. Z odločitvijo, da se obravnava ne opravi, sodišče zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ni storilo.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – manj verjetna pravica – darilo
V primeru, ko zapustnik v oporoki ali drugi listini navede, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek, je treba šteti, da je obstoj takega darila verjetneje izkazan od zanikanja prejema darila (sodišče je pravilno na pravdo napotilo dediča, ki prejem darila zanika).
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja – višina izgubljene koristi – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda – opomin upnika – skrbnik za posebni primer
Dohodnina, ki bi jo tožniki morali plačati od prejete najemnine, se od ugotovljenega nadomestila ne odšteva. Tožniki bodo dohodek za neuporabo prostorov prejeli šele na podlagi te pravde in šele po njegovem prejemu bodo zavezanci za dohodnino od tega prejemka.
Ker je odškodninski zahtevek za plačilo v tej pravdi vtoževane terjatve, kot tožbo v tej pravdi v svojem imenu in za svoj račun vložila skrbnica za posebni primer, ki ni upnica te terjatve, to še ni bil poziv za izpolnitev terjatve po 2. odstavku 299. člena OZ in s tem tožena stranka ni mogla priti v zamudo z izpolnitvijo.
prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pogoji za priposestvovanje
Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo fonogramov – zastaralni rok – občasne terjatve
Za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu OZ za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje otroka kot oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – dnevna odškodnina – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – zastaranje odškodninske terjatve
Devetletni tožnik je v času, ko je bil v varstvu vzgojno varstvene ustanove, naredil preval na premičnem golu in se zaradi padca gola pri tem poškodoval. Njegovo dejanje je bilo storjeno brez potrebe ali razumnega razloga, zgolj zaradi igre oz. razvijanja lastnih sposobnosti, kar otroci njegove starosti redno in na enak način počnejo. Pri presoji (ne)skrbnosti in (ne)premišljenosti ravnanja je treba upoštevati tožnikovo starost, zato ni pravilen sklep, da je prispeval k nastanku škode.