vlaganje v solastno nepremičnino – stvarnopravni učinki – nova stvar – gradnja na tujem svetu – suum cuique
Če so adaptacije solastne nepremičnine po svoji dejanski naravi takšne, da ustrezajo delitvi nepremičnine v naravi, ter je tožeča stranka vlagala izključno v tisti del nepremičnine, ki ji po soglasni volji pripada v naravi, to ne omogoča sklepanja, da je bila volja solastnikov, naj se z adaptacijami spremenijo stvarnopravni deleži. Tovrstne adaptacije pa tudi ne omogočajo sklepanja, da je nastala nova stvar v smislu 25. člena ZTLR.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje - zavrženje tožbe - procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - uporaba ZVPSBNO
Kazenski postopek zoper tožnika je bil končan v letu 2011, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po začetku uporabe ZVPSBNO, zato je presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevna ka povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v celoti (z materialnopravnega in procesneopravnega vidika) podvržena določbam ZVPSBNO.
Tožeča stranka je pravočasno razpolagala z vsemi dokumenti zavarovalne pogodbe, a je k razpisni dokumentaciji priložila le del pogodbe in sicer Dodatek št. 7, kar pa je premalo.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
pritožbeni razlogi – preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov
Pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pritožbene trditve in obširna razlaga o tem kako, kdaj in kje je do škodnega dogodka prišlo, kot tudi o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo ter o protipravnem ravnanju, ne predstavljajo pritožbenih razlogov, zato pritožbeno sodišče nanje ne more odgovoriti.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo fonogramov – zastaralni rok – občasne terjatve
Za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu OZ za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - procesni rok - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je pozvalo toženo stranko na dopolnitev predloga, določilo 8-dnevni rok, ki je bil primeren glede na okoliščine primera. Vse kar bi morala tožena stranka storiti je izpolniti izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1. Poleg tega bi lahko predlagala podaljšanje roka, če bi za to obstajali upravičeni razlogi v skladu z drugim odstavkom 110. člena ZPP.
ZPP člen 285, 286, 286a, 481, 481/1, 481/1-2 488. OZ člen 274, 274/1, 275, 434.
gospodarski spor – spor s podjetnikom posameznikom – odločitev brez naroka – iuria novit curia – odprto sojenje – prevzem izpolnitve – prevzem dolga – cesija – zakonita cesija – cessio legis – subrogacija
Ker ni dvoma, da se sporno razmerje nanaša na toženčevo podjetniško dejavnost, je ugovor, da ne gre za gospodarski spor, neutemeljen, […] odločitev brez razpisa in izvedbe naroka pa možna.
Možno sicer je, da stranka povsem spremeni svoje dejanske navedbe, vendar je k temu sodišče niti v odprtem sojenju ni dolžno spodbujati.
Kljub temu, da ob izpolnitvi tujega dolga ni bilo posebnega dogovora o prehodu pravic na izpolnitelja, je prišlo do subrogacije po samem zakonu (cessio legis).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070679
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nastanek škodnega dogodka – pravica do izjave – izvedba dokaza
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca medicinske stroke v zvezi s temeljem svojega zahtevka in ne (le) glede njegove višine, kakor je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje v svoji utemeljitvi zavrnitve izvedbe tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je s takim postopanjem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožniku zaradi (neutemeljene) ne izvedbe predlaganega dokaza, katerega izvedbo je tožnik pravočasno predlagal, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063914
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
vzdrževanje cest – vzdrževanje brežine – varen promet – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost – ponovno odločanje o isti stvari – v veljavi ohranjen celoten sklep o izvršbi
Tožeči stranki ni bilo potrebno opredeljeno navesti, česa drugo tožena stranka ni storila, pa bi morala. Na kakšen način bi ta, kot upravljavec cest, dosegla zahtevani rezultat (varen promet), je razvidno iz 18. člena Pravilnika. Izrecne nasprotne trditve zato niso potrebne.
Dejstvo je, da so v času škodnega dogodka mreže bile postavljene in da je bila drugo tožena stranka zadolžena za njihovo vzdrževanje in odstranjevanje kamenja, ki bi se pod njimi nabralo. Zgolj namestitev zaščitne mreže in postavitev prometnega znaka „kamenje pada“ tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da je drugo tožena stranka storila vse kar je bila dolžna storiti za ustrezno zavarovanje brežine. Zavezana je bila najmanj še utrjevati brežino in odstranjevati nestabilen material, ki bi lahko padel na cestišče.
Ob ugotovitvi sodišča, da toženec ves čas zanika sklenitev odplačne najemne pogodbe, njegovo nezavračanje računov ne predstavlja konkludentnega priznavanja obstoja pogodbe.
Prikrajšanje mora biti konkretno in realno. Ne zadošča le odsotnost pravne podlage za brezplačni način uporabe s strani toženca. Tožeča stranka mora, da bi uspela z zahtevkom iz neupravičene pridobitve, zatrjevati in dokazati še, da stvari sama ne more uporabljati zaradi toženčevega nasprotovanja oziroma proti svoji volji in da v tak način uporabe stvari ni privolila.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti
Če so predmet dedovanja premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih iz 1. člena ZPVAS in so se te pravice vrnile agrarni skupnosti oziroma njenim članom po ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, se dedovanje izvede v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. V tem primeru lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je bila prebrana oporoka, na podlagi katere bi pritožnica dedovala del stanovanja. Na obravnavi ni bila omenjena pogodba o preužitku, s katero je zapustnik po oporoki razpolagal s stanovanjem in ga zapustil drugi dedinji. Ker je pritožnica šele iz sklepa izvedela za obstoj pogodbe o preužitku in da zato zapuščine ni, je dovoljena novota in sicer, da uveljavlja nujni delež, ker meni, da je del iz pogodbe prejetega stanovanja bilo darilo sestri.
OZ člen 131, 179. ZOZP člen 20a. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi skaženosti – skaženost – šepanje – strah – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravdni stroški – stroški izvedencev
Stališče sodišča prve stopnje, da oškodovancu pripada odškodnina le za tisto spremembo zunanjosti, ki je konstantna, je napačno. Čeprav tožnik šepa le takrat, kadar se mu poškodovana noga razboli (kar pa je pogosto), mu za duševne bolečine, ki jih zaradi tega prestaja, pripada odškodnina.
Tožnik odškodnino terja od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj prometne nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornosti. ZOZP v 20.a členu določa, da zavarovalnica pride v zamudo (šele) po preteku treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
SZ-1 člen 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 39, 39/1, 42.
odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnin - izjemne okoliščine - finančna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Toženka se odpovedi najemne pogodbe ter posledični izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožniku ne more uspešno upirati na podlagi 104. člena SZ-1, saj ni poleg uveljavljanja subvencionirane najemnine uveljavljala tudi izredne pomoči pri uporabi stanovanja.
Ker se pri izpodbijanju pravnih dejanj pri neodplačnih razpolaganjih ne zahteva, da bi tretji - prejemnik koristi vedel ali moral vedeti za možnost oškodovanja upnikov, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov v zvezi z dejstvi, da toženec za očetove dolgove ni vedel.
Nepomembno je, ali so dolgovi toženčevega očeta nastali pred ali po sklenitvi sporne izročilne pogodbe, saj OZ izrecno določa, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je ta terjatev nastala, lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, storjeno v njegovo škodo.
narok za glavno obravnavo – neudeležba – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – obvestilo o poteku postopka – subjektivna sprememba tožbe – preložitev naroka – obvestilo stranki
Tožeča stranka je bila s strani sodišča prve stopnje pravilno vabljena na poravnalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Kasneje s strani sodišča prve stopnje ni bila obveščena, da naroka ne bo (ker bo preložen) ali da se ji ga (iz kakršnegakoli razloga že) ni potrebno udeležiti.
Sodišče nima procesne dolžnosti obveščanja tožeče stranke, da tožena stranka ni privolila, da bi v pravdo namesto nje stopil nov subjekt.
tožbeni zahtevek – določen tožbeni zahtevek – zavrženje tožbe
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Če gre za denarni zahtevek, mora navesti konkretno določen znesek denarja.