OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073411
ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1.
poslovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – vprašanje nastanka pogodbenega razmerja – pravnomočnost sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da pogodba nima pravega učinka – objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo o tem, da pogodbeno razmerje ni nastalo, ne da bi upoštevalo pravnomočno sodbo istega sodišča VIII Pg 243/2005, s katero je bilo predhodno vprašanje veljavnosti Pogodbe že rešeno, prekršilo določbo 1. odstavka 13. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0079456
ZST-1 člen 11, 11/5. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPP člen 7, 212, 337, 337/3.
oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo – likvidnostno stanje – odplačevanje kreditov – kreditna pogodba – kreditojemalec – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – trditveno in dokazno breme
Pri kreditni pogodbi je bistveno, da je kredit po tej pogodbi tudi dejansko izročen. Ni pa odločujoče, ali je denar iz kredita dan neposredno kreditojemalcu, ali z njegovo vednostjo in privolitvijo nekomu drugemu, ker se v obeh primerih šteje, da je bil dan kreditojemalcu.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
znižanje preživnine – vstop v šolo – način odplačevanja kredita – spremenjene okoliščine – uravnotežena sprememba – neprerekana dejstva – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Sleherna sprememba pri načinu odplačevanja skupnega kredita preživninskih zavezancev ne more predstavljati bistvene spremembe, ki bi skladno s 132. členom ZZZDR terjala spremembo določene preživnine.
sklep o izvršbi – ustavitev izvršbe – pravnomočna odločba – nadaljevanje postopka v pravdi – kondemnatorni del sklepa o izvršbi – odločanje o isti stvari
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v 3. odstavku izreka (izvršilni stroški v višini 66,00 EUR) in se postopek v tem delu ustavi. Prezrlo je, da je o tem odločilo že izvršilno sodišče, ki je odločilo, da se s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba delno ustavi za plačanih 66,00 EUR. Ta odločitev ni bila predmet izpodbijanja s pritožbo in je postala pravnomočna.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti
Če so predmet dedovanja premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih iz 1. člena ZPVAS in so se te pravice vrnile agrarni skupnosti oziroma njenim članom po ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, se dedovanje izvede v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. V tem primeru lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070679
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nastanek škodnega dogodka – pravica do izjave – izvedba dokaza
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca medicinske stroke v zvezi s temeljem svojega zahtevka in ne (le) glede njegove višine, kakor je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje v svoji utemeljitvi zavrnitve izvedbe tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je s takim postopanjem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožniku zaradi (neutemeljene) ne izvedbe predlaganega dokaza, katerega izvedbo je tožnik pravočasno predlagal, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0070689
OZ člen 131, 179, 353. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 283.
podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – žaljivost – žaljiva obdolžitev – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – relativno javna oseba – duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti – kriva ovadba – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Za škodo, ki jo je tožnikoma s krivo ovadbo za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi povzročil toženec, je sodišče prisodilo prvemu tožniku 3.000,00 EUR, drugemu tožniku pa 3.500,00 EUR denarne odškodnine. Upoštevalo je, da je bil zoper tožnika uveden predkazenski postopek, z njima so razgovore opravljali kriminalisti, s katerimi sta prej poslovno sodelovala (prvi tožnik v funkciji inšpektorja za kulturo in medije, drugi tožnik kot kriminalistični inšpektor), poročilo o ovadbi pa je bilo s celotnim imenom tožnikov objavljeno v medijih.
zastaranje terjatev – zastaralni rok – terjatve upravnika – poslovna stavba – večstanovanjska hiša – jezikovna razlaga – namenska razlaga – izenačitev pravnega položaja
Ker v konkretnem primeru upnik ni upravnik večstanovanjske hiše, temveč upravnik poslovne stavbe, določba 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ za presojo ugovora zastaranja ni uporabna.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) namreč v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in njihove obveznosti zastarajo v enem letu po določbi 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ). Uporaba določbe 6. točke 355. člena OZ v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu). Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.
odločitev o primarnem tožbenem zahtevku – odločitev o podrednem tožbenem zahtevku – kršitev določb postopka - izpodbijanje sodne poravnave
Dejstvo, da sodišče o podrejenem zahtevku ni odločilo pred pravnomočnostjo odločitve o primarnem zahtevku, ne predstavlja nikakršne kršitve določb postopka.
vlaganje v solastno nepremičnino – stvarnopravni učinki – nova stvar – gradnja na tujem svetu – suum cuique
Če so adaptacije solastne nepremičnine po svoji dejanski naravi takšne, da ustrezajo delitvi nepremičnine v naravi, ter je tožeča stranka vlagala izključno v tisti del nepremičnine, ki ji po soglasni volji pripada v naravi, to ne omogoča sklepanja, da je bila volja solastnikov, naj se z adaptacijami spremenijo stvarnopravni deleži. Tovrstne adaptacije pa tudi ne omogočajo sklepanja, da je nastala nova stvar v smislu 25. člena ZTLR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0079462
OZ člen 10, 154, 171, 171/1, 943, 943/1. ZVZP člen 25, 25/2. ZVCP-1 člen 50.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega vozila in vlaka - nevarna stvar - krivdna odgovornost - prehod čez železniško progo - opustitev namestitve zapornic - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost
Način zavarovanja železniškega prehoda v naselju je bil sicer zakonsko dopusten, a glede na ugotovljene nevarnostne okoliščine, ki jih je izpostavljal tudi sam zakon, nezadosten in neprimeren. Opustitev namestitve zapornic, kot tistega varnostnega ukrepa, s katerim bi se zmanjšalo tveganje nezgod na železniškem prehodu v naselju, je bilo protipravno ravnanje.
Glede na ugotovljene okoliščine primera je razlog za škodni dogodek vendarle v pretežni meri na strani oškodovanke same, ki je prezrla že obstoječa opozorila. Ker ni upoštevala že pravilno postavljene in delujoče prometne signalizacije, je s svojim nepravilnim ravnanjem prevzela tveganje za nastanek škodljive posledice. Ob previdnejši vožnji pri približevanju železniškega prehoda bi tudi ona lahko trčenje preprečila. Delež njene soodgovornosti je zato po presoji pritožbenega sodišča 70 %, delež zavarovanca tožene stranke pa le 30 %.
višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost – razlaga pogodbenih določil
Na pogodbo je treba gledati kot na celoto, posamezna pogodba pa ima lahko le eno vrednost. Ta v obravnavanem primeru predstavlja vrednost vseh del, ki so z njo zajeta.
Pogodbeni stranki sta višino pogodbene kazni v primeru zamude vezali na pogodbeno vrednost, pri čemer nista določili, da gre za pogodbeno vrednost vsake posamezne faze projekta. Višina dogovorjene pogodbene kazni tako ni odvisna od faze projekta, s katero izvajalec zamuja, temveč se odmeri v enaki višini v primeru zamude s katerokoli fazo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057191
ZPP člen 253, 253/1, 362, 362/1. OZ člen 352, 352/1.
zastaranje odškodninske terjatve – triletni subjektivni rok – ustalitev zdravstvenega stanja – zaslišanje izvedenca
Tožnikovo zdravstveno stanje se je najpozneje do konca maja 2008 dovolj ustalilo, da je tožnik lahko izvedel za obseg svoje škode, zato je tedaj začelo teči tudi zastaranje odškodninskega zahtevka.
prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pogoji za priposestvovanje
Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
tožbeni zahtevek – določen tožbeni zahtevek – zavrženje tožbe
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Če gre za denarni zahtevek, mora navesti konkretno določen znesek denarja.
V konkretnem primeru ne gre za vlaganje pravnih sredstev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter posledično za zlorabo procesnih pravic. Število vloženih pravnih sredstev namreč ni neobičajno veliko, pravna sredstva niso bila vložena le zoper odločitve o sodnih taksah, dolžnik le v dveh pravnih sredstvih zatrjuje enako, sicer pa gre za različne pritožbene razloge, ki niti niso povsem vsebinsko prazni. Poleg tega dolžnik z vlaganjem pravnih sredstev tudi ni za daljši čas odložil odločitve o ugovoru.
Stranke v primeru neodziva na plačilni nalog za plačilo sodne takse ob predpisani domnevi umika pravnega sredstva ne morejo zavlačevati s postopkom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063914
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
vzdrževanje cest – vzdrževanje brežine – varen promet – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost – ponovno odločanje o isti stvari – v veljavi ohranjen celoten sklep o izvršbi
Tožeči stranki ni bilo potrebno opredeljeno navesti, česa drugo tožena stranka ni storila, pa bi morala. Na kakšen način bi ta, kot upravljavec cest, dosegla zahtevani rezultat (varen promet), je razvidno iz 18. člena Pravilnika. Izrecne nasprotne trditve zato niso potrebne.
Dejstvo je, da so v času škodnega dogodka mreže bile postavljene in da je bila drugo tožena stranka zadolžena za njihovo vzdrževanje in odstranjevanje kamenja, ki bi se pod njimi nabralo. Zgolj namestitev zaščitne mreže in postavitev prometnega znaka „kamenje pada“ tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da je drugo tožena stranka storila vse kar je bila dolžna storiti za ustrezno zavarovanje brežine. Zavezana je bila najmanj še utrjevati brežino in odstranjevati nestabilen material, ki bi lahko padel na cestišče.