Upnik je imel v enem tednu dni od poplačila dolga dovolj časa, da bi lahko ugotovil nakazilo dolgovanega zneska in obvestil sodišče in izvršitelja o poplačilu oziroma bi umaknil predlog za izvršbo s čimer bi preprečil nastanek nadaljnjih stroškov.
Zapustnik tudi premičnega premoženja ni zapustil, zato zapuščinska obravnava ni bila potrebna. Z odločitvijo, da se obravnava ne opravi, sodišče zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ni storilo.
ugovor sočasne izpolnitve – zavarovanje za odpravo napak – zadržanje sredstev – zapadlost terjatve – ugovor pobotanja
Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala nezapadlost vtoževane terjatve in uveljavljala pogodbeno dogovorjeno sočasno izpolnitev obeh pogodbenih strank – tožeče stranke na izstavitev bančne kontragarancije za odpravo napak v garancijski dobi, tožene stranke pa na plačilo zadržanih 5 % obračunske vrednosti del. Že iz obveznosti obeh pogodbenih strank izhaja neutemeljen očitek, da bi tožena stranka svojo terjatev lahko uveljavljala le s pobotnim ugovorom, saj se pobotajo lahko le istovrstne obveznosti, za kar v obravnavanem primeru ne gre (terjatev tožeče stranke je denarna, terjatev tožene stranke pa nedenarna). Ker tožena stranka v predmetnem postopku lahko uveljavlja ugovor sočasne izpolnitve, je zmotno stališče, da bi tožena stranka svojo terjatev na izročitev bančne kontragarancije lahko uveljavljala le s samostojno oziroma nasprotno tožbo. Tožena stranka v tem postopku ne uveljavlja izročitve kontragarancije, pač pa ugovor nezapadlosti terjatve tožeče stranke zaradi dogovorjene sočasnosti izpolnitve obeh pogodbenih strank.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje - zavrženje tožbe - procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - uporaba ZVPSBNO
Kazenski postopek zoper tožnika je bil končan v letu 2011, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po začetku uporabe ZVPSBNO, zato je presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevna ka povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v celoti (z materialnopravnega in procesneopravnega vidika) podvržena določbam ZVPSBNO.
tožbeni zahtevek – določen tožbeni zahtevek – zavrženje tožbe
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. V njej mora v tožbenem predlogu (zahtevku) natančno in konkretno opredeliti vsebino zahtevanega sodnega varstva. Če gre za denarni zahtevek, mora navesti konkretno določen znesek denarja.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je bila prebrana oporoka, na podlagi katere bi pritožnica dedovala del stanovanja. Na obravnavi ni bila omenjena pogodba o preužitku, s katero je zapustnik po oporoki razpolagal s stanovanjem in ga zapustil drugi dedinji. Ker je pritožnica šele iz sklepa izvedela za obstoj pogodbe o preužitku in da zato zapuščine ni, je dovoljena novota in sicer, da uveljavlja nujni delež, ker meni, da je del iz pogodbe prejetega stanovanja bilo darilo sestri.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0070689
OZ člen 131, 179, 353. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 283.
podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – žaljivost – žaljiva obdolžitev – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – relativno javna oseba – duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti – kriva ovadba – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Za škodo, ki jo je tožnikoma s krivo ovadbo za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi povzročil toženec, je sodišče prisodilo prvemu tožniku 3.000,00 EUR, drugemu tožniku pa 3.500,00 EUR denarne odškodnine. Upoštevalo je, da je bil zoper tožnika uveden predkazenski postopek, z njima so razgovore opravljali kriminalisti, s katerimi sta prej poslovno sodelovala (prvi tožnik v funkciji inšpektorja za kulturo in medije, drugi tožnik kot kriminalistični inšpektor), poročilo o ovadbi pa je bilo s celotnim imenom tožnikov objavljeno v medijih.
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja – višina izgubljene koristi – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda – opomin upnika – skrbnik za posebni primer
Dohodnina, ki bi jo tožniki morali plačati od prejete najemnine, se od ugotovljenega nadomestila ne odšteva. Tožniki bodo dohodek za neuporabo prostorov prejeli šele na podlagi te pravde in šele po njegovem prejemu bodo zavezanci za dohodnino od tega prejemka.
Ker je odškodninski zahtevek za plačilo v tej pravdi vtoževane terjatve, kot tožbo v tej pravdi v svojem imenu in za svoj račun vložila skrbnica za posebni primer, ki ni upnica te terjatve, to še ni bil poziv za izpolnitev terjatve po 2. odstavku 299. člena OZ in s tem tožena stranka ni mogla priti v zamudo z izpolnitvijo.
prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pogoji za priposestvovanje
Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
Toženec, ki se sklicuje na določbo 4. odstavka 243. člena OZ, češ da tožnica ni storila vseh razumnih ukrepov za zmanjšanje škode, mora dokazovati, pred tem pa konkretno tudi zatrjevati, okoliščine, ki so podlaga za zmanjšanje odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073411
ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1.
poslovna odškodninska odgovornost – predhodno vprašanje – vprašanje nastanka pogodbenega razmerja – pravnomočnost sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da pogodba nima pravega učinka – objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo o tem, da pogodbeno razmerje ni nastalo, ne da bi upoštevalo pravnomočno sodbo istega sodišča VIII Pg 243/2005, s katero je bilo predhodno vprašanje veljavnosti Pogodbe že rešeno, prekršilo določbo 1. odstavka 13. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0079456
ZST-1 člen 11, 11/5. ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPP člen 7, 212, 337, 337/3.
oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo – likvidnostno stanje – odplačevanje kreditov – kreditna pogodba – kreditojemalec – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – trditveno in dokazno breme
Pri kreditni pogodbi je bistveno, da je kredit po tej pogodbi tudi dejansko izročen. Ni pa odločujoče, ali je denar iz kredita dan neposredno kreditojemalcu, ali z njegovo vednostjo in privolitvijo nekomu drugemu, ker se v obeh primerih šteje, da je bil dan kreditojemalcu.
dedovanje premoženja agrarnih skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti
Če so predmet dedovanja premoženjske pravice, ki so bile odvzete po predpisih iz 1. člena ZPVAS in so se te pravice vrnile agrarni skupnosti oziroma njenim članom po ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti, se dedovanje izvede v skladu z določbo 2. odstavka 8. člena ZPVAS. V tem primeru lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – manj verjetna pravica – darilo
V primeru, ko zapustnik v oporoki ali drugi listini navede, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek, je treba šteti, da je obstoj takega darila verjetneje izkazan od zanikanja prejema darila (sodišče je pravilno na pravdo napotilo dediča, ki prejem darila zanika).
SZ-1 člen 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 39, 39/1, 42.
odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnin - izjemne okoliščine - finančna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Toženka se odpovedi najemne pogodbe ter posledični izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožniku ne more uspešno upirati na podlagi 104. člena SZ-1, saj ni poleg uveljavljanja subvencionirane najemnine uveljavljala tudi izredne pomoči pri uporabi stanovanja.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalem – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji za direktno tožbo – cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika – odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Če glavni izvajalec svojo terjatev do naročnika cedira tretji osebi, podizvajalec nima več direktne tožbe zoper naročnika.
navajanje dejstev - trditveno breme – razpravno načelo - zadnje posestno stanje – motenje posesti
Način izvajanja posesti v preteklosti v motenjski pravdi ni pravno odločilno dejstvo, zato tožnici ni mogoče očitati, da načina obdelave spornega zemljišča v preteklosti ni zatrjevala. Ker pa način obdelave spornega zemljišča v preteklosti pojasni okoliščine v zvezi s sedanjim posestnim stanjem, je sodišče ravnalo pravilno, da je trditve strank o zadnjem posestnem stanju preverilo tudi z načinom obdelave zemljišča v preteklosti, o čemer je izpovedovala večina prič.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
ZPP člen 316, 316/1, 354, 354/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
avtorski honorar – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Ker povrnitev terjatve zaradi neopravičene obogatitve ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati od posameznih zneskov nadomestila še DDV.