odmena zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen – višina odškodnine – najemnina – dokaz z izvedencem – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nečiste denarne terjatve
Ker predmet postopka določitve odškodnine po 2. odstavku 72. člena ZDen ni povrnitev dejansko dosežene koristi, ki jo z upravljanjem nepremičnin dosega zavezanka za plačilo, tudi ni bistven njen ugovor, da kasneje sprejeti prostorski akti ne dopuščajo rabe za namen, kot ga zatrjujejo upravičenci in ga stanje nepremičnin omogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079480
ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali bi država morala izvesti določene ukrepe po določeni normativni ureditvi, je pravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče, ne pa dejansko vprašanje, za pomoč rešitve katerega se lahko sodišče posluži dokaza z izvedencem.
znižanje preživnine – vstop v šolo – način odplačevanja kredita – spremenjene okoliščine – uravnotežena sprememba – neprerekana dejstva – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Sleherna sprememba pri načinu odplačevanja skupnega kredita preživninskih zavezancev ne more predstavljati bistvene spremembe, ki bi skladno s 132. členom ZZZDR terjala spremembo določene preživnine.
navajanje dejstev - trditveno breme – razpravno načelo - zadnje posestno stanje – motenje posesti
Način izvajanja posesti v preteklosti v motenjski pravdi ni pravno odločilno dejstvo, zato tožnici ni mogoče očitati, da načina obdelave spornega zemljišča v preteklosti ni zatrjevala. Ker pa način obdelave spornega zemljišča v preteklosti pojasni okoliščine v zvezi s sedanjim posestnim stanjem, je sodišče ravnalo pravilno, da je trditve strank o zadnjem posestnem stanju preverilo tudi z načinom obdelave zemljišča v preteklosti, o čemer je izpovedovala večina prič.
narok za glavno obravnavo – neudeležba – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – obvestilo o poteku postopka – subjektivna sprememba tožbe – preložitev naroka – obvestilo stranki
Tožeča stranka je bila s strani sodišča prve stopnje pravilno vabljena na poravnalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Kasneje s strani sodišča prve stopnje ni bila obveščena, da naroka ne bo (ker bo preložen) ali da se ji ga (iz kakršnegakoli razloga že) ni potrebno udeležiti.
Sodišče nima procesne dolžnosti obveščanja tožeče stranke, da tožena stranka ni privolila, da bi v pravdo namesto nje stopil nov subjekt.
trditveno in dokazno breme – verodostojna listina – dobropis
Dobropis, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni vrednostni papir, ampak le indic obstoja nekega dolga. V kolikor je dolg sporen, mora tisti, ki ga zatrjuje, njegov obstoj dokazati. Domnevna pripoznava dobropisa s strani tožene stranke, na katerega se sklicuje tožeča stranka, po materialnem pravu ni samostojen vir obveznosti, pred katerim se tožena stranka ne bi mogla ubraniti ali da zaradi njegovega obstoja tožeči stranki ne bi bilo potrebno utemeljiti svojega zahtevka.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje - zavrženje tožbe - procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - uporaba ZVPSBNO
Kazenski postopek zoper tožnika je bil končan v letu 2011, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po začetku uporabe ZVPSBNO, zato je presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevna ka povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v celoti (z materialnopravnega in procesneopravnega vidika) podvržena določbam ZVPSBNO.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063914
OZ člen 6, 6/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
vzdrževanje cest – vzdrževanje brežine – varen promet – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost – ponovno odločanje o isti stvari – v veljavi ohranjen celoten sklep o izvršbi
Tožeči stranki ni bilo potrebno opredeljeno navesti, česa drugo tožena stranka ni storila, pa bi morala. Na kakšen način bi ta, kot upravljavec cest, dosegla zahtevani rezultat (varen promet), je razvidno iz 18. člena Pravilnika. Izrecne nasprotne trditve zato niso potrebne.
Dejstvo je, da so v času škodnega dogodka mreže bile postavljene in da je bila drugo tožena stranka zadolžena za njihovo vzdrževanje in odstranjevanje kamenja, ki bi se pod njimi nabralo. Zgolj namestitev zaščitne mreže in postavitev prometnega znaka „kamenje pada“ tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da je drugo tožena stranka storila vse kar je bila dolžna storiti za ustrezno zavarovanje brežine. Zavezana je bila najmanj še utrjevati brežino in odstranjevati nestabilen material, ki bi lahko padel na cestišče.
Pogodba ne izpolnjuje pogojev primernega pravnega naslova, saj na njej niso overjeni podpisi, čeprav bi morali biti, pogodba ni predložena Davčni upravi za odmero davka, prav tako predlagatelj po več kot desetih letih ni v celoti plačal kupnine, čeprav je od njene sklenitve preteklo več kot 10 let. Zaradi navedenih pomanjkljivosti in pasivnosti predlagatelja, ki ni storil ničesar, da bi prišlo do izpolnitve obveznosti iz sporne pogodbe, gre za pogodbo, ki ni primeren pravni naslov za postopek po ZVEtL.
zastaranje terjatev – zastaralni rok – terjatve upravnika – poslovna stavba – večstanovanjska hiša – jezikovna razlaga – namenska razlaga – izenačitev pravnega položaja
Ker v konkretnem primeru upnik ni upravnik večstanovanjske hiše, temveč upravnik poslovne stavbe, določba 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ za presojo ugovora zastaranja ni uporabna.
Namen določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ je (bil) namreč v izenačitvi pravnega položaja etažnih lastnikov, ki dolgujejo plačilo upravniku, s tistimi etažnimi lastniki, ki za enako storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (in njihove obveznosti zastarajo v enem letu po določbi 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ). Uporaba določbe 6. točke 355. člena OZ v situacijah, kot je obravnavana, pa bi, nasprotno, v slabši položaj postavila tiste etažne lastnike v poslovnih stavbah, ki za enake storitve dolgujejo neposredno dobaviteljem (ker ne gre za dobave za potrebe gospodinjstva, te terjatve ne zastarajo v enem letu). Za takšno razlikovanje ni utemeljenega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057191
ZPP člen 253, 253/1, 362, 362/1. OZ člen 352, 352/1.
zastaranje odškodninske terjatve – triletni subjektivni rok – ustalitev zdravstvenega stanja – zaslišanje izvedenca
Tožnikovo zdravstveno stanje se je najpozneje do konca maja 2008 dovolj ustalilo, da je tožnik lahko izvedel za obseg svoje škode, zato je tedaj začelo teči tudi zastaranje odškodninskega zahtevka.
prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pogoji za priposestvovanje
Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja – višina izgubljene koristi – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda – opomin upnika – skrbnik za posebni primer
Dohodnina, ki bi jo tožniki morali plačati od prejete najemnine, se od ugotovljenega nadomestila ne odšteva. Tožniki bodo dohodek za neuporabo prostorov prejeli šele na podlagi te pravde in šele po njegovem prejemu bodo zavezanci za dohodnino od tega prejemka.
Ker je odškodninski zahtevek za plačilo v tej pravdi vtoževane terjatve, kot tožbo v tej pravdi v svojem imenu in za svoj račun vložila skrbnica za posebni primer, ki ni upnica te terjatve, to še ni bil poziv za izpolnitev terjatve po 2. odstavku 299. člena OZ in s tem tožena stranka ni mogla priti v zamudo z izpolnitvijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0070689
OZ člen 131, 179, 353. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 283.
podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – žaljivost – žaljiva obdolžitev – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – relativno javna oseba – duševne bolečine zaradi žalitve dobrega imena in časti – kriva ovadba – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Za škodo, ki jo je tožnikoma s krivo ovadbo za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi povzročil toženec, je sodišče prisodilo prvemu tožniku 3.000,00 EUR, drugemu tožniku pa 3.500,00 EUR denarne odškodnine. Upoštevalo je, da je bil zoper tožnika uveden predkazenski postopek, z njima so razgovore opravljali kriminalisti, s katerimi sta prej poslovno sodelovala (prvi tožnik v funkciji inšpektorja za kulturo in medije, drugi tožnik kot kriminalistični inšpektor), poročilo o ovadbi pa je bilo s celotnim imenom tožnikov objavljeno v medijih.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalem – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji za direktno tožbo – cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika – odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Če glavni izvajalec svojo terjatev do naročnika cedira tretji osebi, podizvajalec nima več direktne tožbe zoper naročnika.
ZIZ člen 21. ZDSS-1 člen 53, 53/3. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 50.
razlika v plači – izplačilo razlike v plači – odprava nesorazmerij – javni sektor – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – sodba delovnega in socialnega sodišča – kolektivni delovni spor
Ugotovitev kršitve 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in naložitev dolžnici, da mora svojim delavcem, ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 priznati in izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, po vsebini pomeni le odločitev o temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070679
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nastanek škodnega dogodka – pravica do izjave – izvedba dokaza
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z angažiranjem izvedenca medicinske stroke v zvezi s temeljem svojega zahtevka in ne (le) glede njegove višine, kakor je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje v svoji utemeljitvi zavrnitve izvedbe tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je s takim postopanjem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je tožniku zaradi (neutemeljene) ne izvedbe predlaganega dokaza, katerega izvedbo je tožnik pravočasno predlagal, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost – razlaga pogodbenih določil
Na pogodbo je treba gledati kot na celoto, posamezna pogodba pa ima lahko le eno vrednost. Ta v obravnavanem primeru predstavlja vrednost vseh del, ki so z njo zajeta.
Pogodbeni stranki sta višino pogodbene kazni v primeru zamude vezali na pogodbeno vrednost, pri čemer nista določili, da gre za pogodbeno vrednost vsake posamezne faze projekta. Višina dogovorjene pogodbene kazni tako ni odvisna od faze projekta, s katero izvajalec zamuja, temveč se odmeri v enaki višini v primeru zamude s katerokoli fazo.