Ker se pri izpodbijanju pravnih dejanj pri neodplačnih razpolaganjih ne zahteva, da bi tretji - prejemnik koristi vedel ali moral vedeti za možnost oškodovanja upnikov, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov v zvezi z dejstvi, da toženec za očetove dolgove ni vedel.
Nepomembno je, ali so dolgovi toženčevega očeta nastali pred ali po sklenitvi sporne izročilne pogodbe, saj OZ izrecno določa, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je ta terjatev nastala, lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, storjeno v njegovo škodo.
SZ-1 člen 104, 104/1, 104/2. ZPP člen 39, 39/1, 42.
odpoved najemne pogodbe - neplačilo najemnin - izjemne okoliščine - finančna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Toženka se odpovedi najemne pogodbe ter posledični izpraznitvi in izročitvi stanovanja tožniku ne more uspešno upirati na podlagi 104. člena SZ-1, saj ni poleg uveljavljanja subvencionirane najemnine uveljavljala tudi izredne pomoči pri uporabi stanovanja.
podjemna pogodba – plačilo podizvajalem – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji za direktno tožbo – cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika – odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Če glavni izvajalec svojo terjatev do naročnika cedira tretji osebi, podizvajalec nima več direktne tožbe zoper naročnika.
navajanje dejstev - trditveno breme – razpravno načelo - zadnje posestno stanje – motenje posesti
Način izvajanja posesti v preteklosti v motenjski pravdi ni pravno odločilno dejstvo, zato tožnici ni mogoče očitati, da načina obdelave spornega zemljišča v preteklosti ni zatrjevala. Ker pa način obdelave spornega zemljišča v preteklosti pojasni okoliščine v zvezi s sedanjim posestnim stanjem, je sodišče ravnalo pravilno, da je trditve strank o zadnjem posestnem stanju preverilo tudi z načinom obdelave zemljišča v preteklosti, o čemer je izpovedovala večina prič.
odmena zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen – višina odškodnine – najemnina – dokaz z izvedencem – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nečiste denarne terjatve
Ker predmet postopka določitve odškodnine po 2. odstavku 72. člena ZDen ni povrnitev dejansko dosežene koristi, ki jo z upravljanjem nepremičnin dosega zavezanka za plačilo, tudi ni bistven njen ugovor, da kasneje sprejeti prostorski akti ne dopuščajo rabe za namen, kot ga zatrjujejo upravičenci in ga stanje nepremičnin omogoča.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
Paulijanska tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena, učinek izpodbitemu poslu pa se lahko odvzame le toliko, kolikor je treba za izpolnitev upnikove terjatve.
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 286, 337, 337/1.
odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja – višina izgubljene koristi – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda – opomin upnika – skrbnik za posebni primer
Dohodnina, ki bi jo tožniki morali plačati od prejete najemnine, se od ugotovljenega nadomestila ne odšteva. Tožniki bodo dohodek za neuporabo prostorov prejeli šele na podlagi te pravde in šele po njegovem prejemu bodo zavezanci za dohodnino od tega prejemka.
Ker je odškodninski zahtevek za plačilo v tej pravdi vtoževane terjatve, kot tožbo v tej pravdi v svojem imenu in za svoj račun vložila skrbnica za posebni primer, ki ni upnica te terjatve, to še ni bil poziv za izpolnitev terjatve po 2. odstavku 299. člena OZ in s tem tožena stranka ni mogla priti v zamudo z izpolnitvijo.
prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine – prehod hipoteke – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pogoji za priposestvovanje
Dikcija 1. odstavka 12. člena ZVEtL je jasna: Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele. Ker konkretno breme (po za pritožnika nespornih ugotovitvah) ni bilo vknjiženo na celoti, temveč zgolj na deležu solastnika, izjem iz 2. in 3. odstavka 12. člena ZVEtL v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti.
deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje otroka kot oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – dnevna odškodnina – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – zastaranje odškodninske terjatve
Devetletni tožnik je v času, ko je bil v varstvu vzgojno varstvene ustanove, naredil preval na premičnem golu in se zaradi padca gola pri tem poškodoval. Njegovo dejanje je bilo storjeno brez potrebe ali razumnega razloga, zgolj zaradi igre oz. razvijanja lastnih sposobnosti, kar otroci njegove starosti redno in na enak način počnejo. Pri presoji (ne)skrbnosti in (ne)premišljenosti ravnanja je treba upoštevati tožnikovo starost, zato ni pravilen sklep, da je prispeval k nastanku škode.
ZAVAROVANJE TERJATEV - NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0058700
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15, 272, 271/1, 272/2. ZNP člen 112, 112/1, 114, 114/1. ZOdvT člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nepravdni postopek - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za začasno odredbo - ureditev razmerij med solastniki - predlog za začetek nepravdnega postopka - stvarna pristojnost - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - nepristranskost sodišča - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - etažni lastniki - upravnik - nagrada odvetnika - vrednost spornega predmeta - prosti preudarek
Upnik lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe za ureditev razmerij po 114. členu ZNP le v povezavi s predlogom za začetek postopka za ureditev razmerij med solastniki po 112. členu ZNP, ne pa kot samostojen predlog.
Ker vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, bi bilo treba kot najbolj primerno vrednost upoštevati vrednost 4.000,00 EUR.
Če o predlogu odloča sodnik drugega oddelka istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi izhaja, da je bila prebrana oporoka, na podlagi katere bi pritožnica dedovala del stanovanja. Na obravnavi ni bila omenjena pogodba o preužitku, s katero je zapustnik po oporoki razpolagal s stanovanjem in ga zapustil drugi dedinji. Ker je pritožnica šele iz sklepa izvedela za obstoj pogodbe o preužitku in da zato zapuščine ni, je dovoljena novota in sicer, da uveljavlja nujni delež, ker meni, da je del iz pogodbe prejetega stanovanja bilo darilo sestri.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - pravično zadoščenje - zavrženje tožbe - procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - uporaba ZVPSBNO
Kazenski postopek zoper tožnika je bil končan v letu 2011, kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je prenehala po začetku uporabe ZVPSBNO, zato je presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevna ka povrnitev škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v celoti (z materialnopravnega in procesneopravnega vidika) podvržena določbam ZVPSBNO.
znižanje preživnine – vstop v šolo – način odplačevanja kredita – spremenjene okoliščine – uravnotežena sprememba – neprerekana dejstva – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Sleherna sprememba pri načinu odplačevanja skupnega kredita preživninskih zavezancev ne more predstavljati bistvene spremembe, ki bi skladno s 132. členom ZZZDR terjala spremembo določene preživnine.
Tožeča stranka je pravočasno razpolagala z vsemi dokumenti zavarovalne pogodbe, a je k razpisni dokumentaciji priložila le del pogodbe in sicer Dodatek št. 7, kar pa je premalo.
OZ člen 341, 364, 364/2. Uredba o zatočišču za živali prosto živečih vrst člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 9, 9/2, 15, 15/3, 15/4, 20, 20/2. Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalmi in rastlinami člen 30, 30/6.
stroški prevoza in izvajanja nalog zatočišča – prosto živeče živali – finančna konstrukcija oskrbe – trajanje začasne oskrbi živali – pripoznava dolga – omejen obseg
Drugi odstavek 20. člena Uredbe o zatočišču za živali prosto živečih vrst je potrebno razlagati tako da, ko stroške prevoza in izvajanja nalog zatočišča krije fizična ali pravna oseba (kršitelj), ki so ji bile živali na podlagi veljavnih predpisov zasežene ali zaplenjene, izterja te stroške tožena stranka sama od kršitelja. Enako velja glede uporabe šestega odstavka 30. člena Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalmi in rastlinami. Določila obeh Uredb tako zavezujejo toženo stranko kot tisto, ki je dolžna skrbeti za najdene bolne in tudi v skladu s predpisi zasežene živali.
Tudi, če bi plačilo pomenilo pripoznavo dolga, to ne bi ustvarilo samostojnega pravnega naslova iztoževanemu plačilu (pravni naslov je toženkina pogodbena obveznost za plačilo izvajanja dejavnosti zatočišča s strani tožeče stranke). Institut pripoznave dolga ima namreč le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem.
ZPP člen 243, 339, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 408, 408/2, 410. ZZZDR člen 105, 105/3.
pravica do izjave – ugotavljanje dejstev s pomočjo javnih podatkov na spletu – razgovor z otrokom – elastičnost procesne določbe – vezanost na zahtevek – določitev stikov z otrokom – zaslišanje izvedenca
Čeprav je sodišče po zaključku glavne obravnave samo ugotavljalo stroške za vrtec tako, da je na spletu poiskalo veljavno ceno programa vrtca, glede na ostala procesna dejstva s tem ni kršilo določb pravdnega postopka in očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka z 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
Pravnomočna sodba, na podlagi katerih so tožniki toženkam plačali pravdne stroške, je bila v revizijskem postopku razveljavljena, zato je odpadla pravna podlaga za izvedeno plačilo.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – nadomestilo za uporabo fonogramov – zastaralni rok – občasne terjatve
Za uveljavljanje terjatve iz naslova plačila nadomestila za uporabo fonogramov glede na dogovorjeno mesečno plačevanje nadomestila velja triletni zastaralni rok, določen v 347. členu OZ za terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079480
ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali bi država morala izvesti določene ukrepe po določeni normativni ureditvi, je pravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče, ne pa dejansko vprašanje, za pomoč rešitve katerega se lahko sodišče posluži dokaza z izvedencem.