OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0063920
ZOR člen 148, 148/1. OZ člen 125, 125/1. ZTLR člen 33.
načelo relativnosti obligacijskih razmerij – pogodbena stranka – pogodba sklenjena med drugima osebama – pravica zahtevati izpolnitev v korist pogodbene stranke – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki, torej za stranki, ki sta pogodbo sklenili (načelo relativnosti obligacijskih razmerij). Obveznosti zavezujejo stranko, ki jih je s pogodbo prevzela, pravice pa gredo načeloma upniku, kateremu se je dolžnik zavezal. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti iz pogodbe, ki je bila sklenjena med drugima dvema osebama. Ker tožeča stranka ni pogodbena stranka, na podlagi te pogodbe nima pravice zahtevati izpolnitve niti v korist ene izmed pogodbenih strank.
Določitev vrednosti spornega predmeta ne sme biti arbitrarna. Tak sklep jasno izhaja iz določbe 3. odstavka 44. člena ZPP, ki ureja korekturno dolžnost sodišča. Če je določitev vrednosti spornega predmeta mogoče opreti na objektivne oporne točke, potem je korekturna dolžnost sodišča ovsebinjena ravno s temi objektivnimi opornimi točkami.
Sodišče je dolžno izvesti dokaze, ki jih predlaga pravdna stranka. Dokaze lahko zavrne le v izjemnih primerih, ko izvedba dokazov ni v zvezi z dokazovanjem relevantnih dejstev, ko dokaza ni mogoče izvesti, ali pa so izkazane prepričljive okoliščine, zaradi katerih izvedba dokaza ne bi mogla spremeniti dejanskih ugotovitev prvega sodišča.
Ker je tožena stranka v postopku nasprotovala strokovnemu mnenju glede napak pri gradnji ventilov, navedeno mnenje predstavlja le del trditvene podlage tožeče stranke.
ZGD-1 člen 3. Statut Veterinarske zbornice člen 1.
pasivna legitimacija - veterinarska zbornica
Po oceni sodišča druge stopnje je zaključek sodišča prve stopnje glede pomanjkanja pasivne legitimacije pravilen. Veterinarska zbornica RS je samostojna pravna oseba, ki ima svojo pravdno in procesno sposobnost, kar pomeni, da lahko toži in je lahko tožena. To dejstvo izhaja iz 1. člena Statuta Veterinarske zbornice in 3. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ), ki izrecno določa, da je zbornica pravna oseba zasebnega prava, ki status pravne osebe pridobi z vpisom v register.
Omejevanje podjetništva oziroma svobodne gospodarske pobude je dopustno, če je skladno z načelom sorazmernosti, izvedenim iz ustavnega načela o pravni državi (2. člen URS). Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi testa sorazmernosti ni opravilo, čeprav je toženka v tej smeri ponudila zadostne trditve, katerim tožnik ni nasprotoval. Ker dejanske okoliščine glede dopustnosti takšnega dogovora niso sporne, je sodišče druge stopnje samo opravilo materialnopravno presojo, ali je omejevanje svobodne gospodarske pobude v predmetni zadevi dopustno, ali ne.
neizročitev bančne garancije za dobro izvedbo posla - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - sprememba pogodbe, sklenjene po postopku o oddaji javnega naročila - bistvena sprememba - obveznost izvedbe novega javnega naročila - ugovor pobota
Pogodbe, sklenjene v postopkih javnih naročil, je dovoljeno spreminjati (brez oddaje novega javnega naročila) le v primerih, ko sprememba pogodbenih določil ne pomeni bistvene spremembe naročila. Vsaka bistvena sprememba pogodbe povzroči obveznost izvedbe novega razpisa. Bistvena sprememba razpisne dokumentacije je (upoštevajoč že ustaljeno in obširno sodno prakso Sodišča EU) podana, ko gre za tako spremembo vsebine razpisne dokumentacije, zaradi katere bi naročnik v predhodno izvedenem postopku lahko pričakoval večjo konkurenco oziroma širši krog ponudnikov, če bi take spremenjene zahteve določil že v prejšnjem postopku.
tuja pomoč pri vseh življenjskih potrebah - gospodinjska dela - pomoč in postrežba - določitev nadomestila za delo - okoliščine pomoči - prosti preudarek
Prvo sodišče je pravilno določalo višino nadomestila za tožničino delo po prostem preudarku.
Tožničino delo je po vsebini opredeliti kot zahtevnejše od pomoči in postrežbe, do katere je upravičen uživalec pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege.
finančni lizing - predmet lizinga - dobavitelj - pravna napaka - trditveno in dokazno breme - onemogočena uporaba predmeta lizinga - najem novega predmeta lizinga - odstop od pogodbe - lizing obroki - Konvencija o mednarodnem finančnem lizingu Unidroid
Ko jemalec lizinga enkrat izbere premoženje, ki ga bo vzel v najem, ter dobavitelja, dajalec lizinga jamči, da lizingojemalčeve mirne posesti ne bo motila nobena oseba, ki ima močnejši pravni naslov ali pravico, ali ki zatrjuje, da ima močnejši pravni naslov ali pravico in ravna z odobritvijo sodišča, toda le, če tak pravni naslov, pravica ali zahtevek izvira iz lizingodajalčevega malomarnega ali naklepnega ravnanja ali opustitve.
Tožeča stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ki se od nje pričakuje v pravnem prometu, ko bančne izpiske in listine, ki jih je redno pošiljala tožena stranka kot banka v zvezi s sklenjenimi terminskimi posli, ni redno pregledovala in ni bila pozorna na stroške in dajatve, ki jih je tožena stranka zaračunavala. Terjatev tožeče stranke iz naslova neutemeljenega obračuna posredniške provizije je zato zastarala.
ZIZ člen 20.a, 55, 71, 71/1, 71/1-4,5. ZPP člen 3.
obstoj in primernost izvršilnega naslova - vsebinske pomanjkljivosti izvršilnega naslova- odlog izvršbe
Izvršilno sodišče po uradni dolžnosti paziti na ničnost notarskega zapisa, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ob tem je pojasniti, da pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti na okoliščino, ali je notarski zapis izvršilni naslov po določbi 20.a člena ZIZ (obstoj in primernost izvršilnega naslova), vsebinske pomanjkljivosti, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla, pa se morajo uveljavljati s posebno tožbo, ki pa ne zadrži izvršitve(1).
Sodišče druge stopnje kakršnihkoli oblikovnih pomanjkljivosti notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ ni zasledilo, prav tako iz podatkov notarskega zapisa ni bilo ugotovljeno očitno nasprotje s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077116
ZPP člen 339, 339/2-10, 451, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok – število pripravljalnih vlog – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – zahteva stranke – opozorilo stranki – zavajajoč pravni pouk – dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze – prva pripravljalna vloga – prekluzija
Predloga za zaslišanje stranke ali priče ni mogoče šteti za izrecno zahtevo za narok.
Prvi pozivni sklep se v delu, ki se nanaša na obveznost tožeče stranke, da v dopolnitvi tožbe (prvi pripravljalni vlogi) navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze, v ničemer ne razlikuje od kasnejšega pozivnega sklepa sodišča, za katerega tožeča stranka v pritožbi trdi, da vsebuje vse potrebne napotke. V obeh sklepih je pojasnjeno, da se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v kasnejšem pozivu je le podrobneje pojasnjena smiselna uporaba določb 451. in 452. člena ZPP (pravilo dveh vlog) v teh procesnih situacijah.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070680
SPZ člen 70, 70/1, 70/2. ZPP člen 315, 337, 337/1.
postopek za delitev stvari v solastnini – vmesni sklep – nedovoljene pritožbene novote
Predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, zato izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev.
ZAVAROVANJE TERJATEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079426
ZPP člen 191. ZVKSES člen 29. SPZ člen 100, 105, 105/1 116. SZ-1 člen 3, 3/4. OZ člen 406. ZIZ člen 272, 272/1. ZFPPIPP člen 161, 161/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - jamčevalni zahtevki - stvarne napake na skupnih delih - aktivna legitimacija - etažni lastniki - varstvo skupnega lastnika - začetek postopka prisilne poravnave - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev
Pravno podlago za vložitev tožbe s strani etažnih lastnikov je treba iskati v njihovih stvarno-pravnih razmerjih v zvezi s skupnimi deli (kot to ureja že SPZ). Tako kot imajo etažni lastniki, ki so hkrati solastniki skupnih delov, skladno s 100. členom SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari (vsak od njih pa ima tudi pravico do tožbe svoje pravice na delu stvari), je tudi za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov na skupnih delih po obligacijskem pravu upravičen vsak od njih, ne glede na svoj solastniški delež na teh delih. To pomeni, da lahko takšno tožbo glede skupnih delov vloži vsak etažni lastnik sam, lahko pa jih vloži tudi več ali celo vsi skupaj.
S trenutkom izdaje sklepa o začetku postopka prisilne poravnave so bili nedenarni zahtevki (v kolikor so dejansko obstajali), ki jih tožeča stranka v predmetnem postopku uveljavlja (tudi) zoper drugo toženo stranko, po samem zakonu (seveda zgolj v razmerju do drugotožene stranke) spremenjeni v denarno terjatev. Do tega je torej prišlo, še preden je sodišče prve stopnje izdalo predlagano začasno odredbo. To pomeni, da ob njeni izdaji vse za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke (v razmerju do drugotožene stranke) niso bile več podane. Podan namreč ni bil več verjeten obstoj vtoževane nedenarne terjatve (v zvezi s katero je bilo zavarovanje predlagano).
V konkretnem primeru je bila terjatev (oziroma zahtevek), ki jo tožeča stranka uveljavlja (tudi) do drugotožene stranke, (v razmerju do slednje) po samem zakonu pretvorjena v denarno terjatev. Okoliščina, da o njej v sodnem postopku ni bilo odločeno, je povsem nerelevantna. Tudi če je obstajala, je postala (v razmerju do drugotožene stranke) denarna.
stranke zapuščinskega postopka – upnik zapustnika – terjatev zapustnikovega upnika
Stališče pritožnika, češ da bi ga moralo zapuščinsko sodišče kot upnika vabiti na obravnave in v sklepu o dedovanju odločiti o njegovi terjatvi do zapustnika (zapuščine), je zmotno. Pritožnik kot upnik namreč ni stranka predmetnega zapuščinskega postopka. Za stranke zapuščinskega postopka se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (oziroma svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago). Upniki (torej tisti, ki zatrjujejo obstoj terjatve/obligacijske pravice v razmerju do zapustnika/zapuščine) pa imajo v zapuščinskem postopku položaj stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
Terjatve zapustnikovih upnikov se ugotavljajo v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče zato ni bilo dolžno pozivati dedičevega začasnega skrbnika, da se izjavi o prijavljeni terjatvi pritožnika. Ta bo imel možnost svojo terjatev, v kolikor je dedič ne bo priznal, nasproti slednjemu uveljavljati v pravdnem postopku.
trditveno in dokazno breme – verodostojna listina – dobropis
Dobropis, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni vrednostni papir, ampak le indic obstoja nekega dolga. V kolikor je dolg sporen, mora tisti, ki ga zatrjuje, njegov obstoj dokazati. Domnevna pripoznava dobropisa s strani tožene stranke, na katerega se sklicuje tožeča stranka, po materialnem pravu ni samostojen vir obveznosti, pred katerim se tožena stranka ne bi mogla ubraniti ali da zaradi njegovega obstoja tožeči stranki ne bi bilo potrebno utemeljiti svojega zahtevka.
ZPP člen 285, 286, 286a, 481, 481/1, 481/1-2 488. OZ člen 274, 274/1, 275, 434.
gospodarski spor – spor s podjetnikom posameznikom – odločitev brez naroka – iuria novit curia – odprto sojenje – prevzem izpolnitve – prevzem dolga – cesija – zakonita cesija – cessio legis – subrogacija
Ker ni dvoma, da se sporno razmerje nanaša na toženčevo podjetniško dejavnost, je ugovor, da ne gre za gospodarski spor, neutemeljen, […] odločitev brez razpisa in izvedbe naroka pa možna.
Možno sicer je, da stranka povsem spremeni svoje dejanske navedbe, vendar je k temu sodišče niti v odprtem sojenju ni dolžno spodbujati.
Kljub temu, da ob izpolnitvi tujega dolga ni bilo posebnega dogovora o prehodu pravic na izpolnitelja, je prišlo do subrogacije po samem zakonu (cessio legis).
Pravnomočna sodba, na podlagi katerih so tožniki toženkam plačali pravdne stroške, je bila v revizijskem postopku razveljavljena, zato je odpadla pravna podlaga za izvedeno plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079480
ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali bi država morala izvesti določene ukrepe po določeni normativni ureditvi, je pravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče, ne pa dejansko vprašanje, za pomoč rešitve katerega se lahko sodišče posluži dokaza z izvedencem.