ZD člen 142. ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 154.
ugovor novega dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka - nadaljnji izvršilni stroški - stroški odgovora na ugovor dolžnika - potrebni stroški upnika
Potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila se ne ocenjuje zgolj z vidika obligatornosti vročitve ugovora v odgovor upniku, pač pa tudi z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne. Objektivno potrebni stroški, ki se lahko naložijo stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi.
ZDR člen 126, 126/1 ZIZ člen 34, 34/1, 34/3. ZPP člen 2, 2/1.
določnost sklepa o izvršbi - opredelitev izvršilnih sredstev in predmetov - plača in drugi stalni denarni prejemki
Upoštevaje zahtevo po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka – opravičilo – službena odsotnost – upravičen razlog – dokazi – sodba na podlagi pripoznave
Službena odsotnost je lahko upravičen razlog za izostanek z naroka.
Opravičilo mora biti konkretizirano in tudi podprto z razpoložljivimi dokazi. Če slednjih ni, je potrebno navesti, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje (tj. takoj, ko bo to mogoče).
Konkurenčna klavzula, ki posamezniku prepoveduje oziroma omejuje opravljanje posamezne gospodarske dejavnosti pomeni poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude. Tudi v tistih primerih, ko je takšen poseg utemeljen neposredno na podlagi zakona ali na podlagi pogodbene volje, pa takšne omejitve ni mogoče razlagati izven okvirja obsega in pogojev, ki so na tej podlagi določeni.
Tožnik si je ustvaril številno družino, s tem pa je prevzel dolžnost, da bo skupaj z zakonito zastopnico toženke plačeval preživnino, s katero se bodo krile vsaj osnovne potrebe otrok. Za kritje navedenih preživninskih potreb otrok pa brezposelnost ni okoliščina, ki bi opravičevala tožnikovo pasivnost pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstev, kljub izkazanim zdravstvenim težavam, še posebej ne iz razloga, ker je celotno breme varstva in vzgoje toženke na zakoniti zastopnici.
kaznivo dejanje uboja – silobran – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Bistvena za presojo silobrana je okoliščina, da je obtoženec po nožu posegel šele tedaj, ko ga je oškodovanec na tleh ležečega udaril s kamnom v glavo in je spoznal, da je v življenjski nevarnosti, kakor tudi, da je tudi v nadaljevanju dogodka, ko se je umikal pred oškodovancem z nožem zamahoval proti njemu le v tistem trenutku, ko ga je ta ponovno ujel in mu strgal oblačila.
neizročitev bančne garancije za dobro izvedbo posla - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - sprememba pogodbe, sklenjene po postopku o oddaji javnega naročila - bistvena sprememba - obveznost izvedbe novega javnega naročila - ugovor pobota
Pogodbe, sklenjene v postopkih javnih naročil, je dovoljeno spreminjati (brez oddaje novega javnega naročila) le v primerih, ko sprememba pogodbenih določil ne pomeni bistvene spremembe naročila. Vsaka bistvena sprememba pogodbe povzroči obveznost izvedbe novega razpisa. Bistvena sprememba razpisne dokumentacije je (upoštevajoč že ustaljeno in obširno sodno prakso Sodišča EU) podana, ko gre za tako spremembo vsebine razpisne dokumentacije, zaradi katere bi naročnik v predhodno izvedenem postopku lahko pričakoval večjo konkurenco oziroma širši krog ponudnikov, če bi take spremenjene zahteve določil že v prejšnjem postopku.
Če se spremenijo potrebe upravičenca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081856
ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/5. OZ člen 147, 190, 190/1.
prekluzija – nove trditve in dokazi – plačilo utemeljenega računa – odgovornost delodajalca – račun kot dokaz poslovnega razmerja – trditveno in dokazno breme – nevezanost na ugotovljeno dejansko stanje – neupravičena obogatitev – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotovljeno relativno bistveno kršitev postopka, ki jo je storilo prvostopenjsko sodišče s tem, da je odločitev oprlo na prepozne navedbe, lahko odpravi samo pritožbeno sodišče izven glavne obravnave na ta način, da napravi dokazno oceno zgolj na podlagi izvedenih pravočasnih dokazov in upoštevaje pravočasno trditveno podlago pravdnih strank.
Račun je enostranska listina in kot tak še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava. V takem primeru je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi.
Zgolj obrazložitev disciplinskega organa v utemeljitvi svoje odločitve o zavrženju prijave tožene stranke zoper tožečo stranko, ne ustvarja prejudicialnega učinka glede ugotovitve o tem ali so bile zaračunane storitve tožeče stranke toženi stranki tudi dejansko opravljene. Na takšno dokazno oceno ne more biti vezano sodišče v pravdnem postopku, kjer se isto dejansko vprašanje kaže kot relevantno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke.
ZIZ člen 20.a, 55, 71, 71/1, 71/1-4,5. ZPP člen 3.
obstoj in primernost izvršilnega naslova - vsebinske pomanjkljivosti izvršilnega naslova- odlog izvršbe
Izvršilno sodišče po uradni dolžnosti paziti na ničnost notarskega zapisa, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ob tem je pojasniti, da pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti na okoliščino, ali je notarski zapis izvršilni naslov po določbi 20.a člena ZIZ (obstoj in primernost izvršilnega naslova), vsebinske pomanjkljivosti, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla, pa se morajo uveljavljati s posebno tožbo, ki pa ne zadrži izvršitve(1).
Sodišče druge stopnje kakršnihkoli oblikovnih pomanjkljivosti notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ ni zasledilo, prav tako iz podatkov notarskega zapisa ni bilo ugotovljeno očitno nasprotje s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Splošni pogoji ne veljajo, če se z njihovo uporabo ne strinja nasprotni pogodbenik. Soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ) se mora raztezati tudi na uporabo splošnih pogojev.
ZGD-1 člen 515. ZSReg člen 28, 28/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
odstop poslovodje – odstopna izjava poslovodje – prenehanje funkcije
ZGD-1 ne ureja odstopa poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo. Zato po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za vpis izbrisa zakonitega zastopnika njegova odstopna izjava (izraz volje, da ne želi več opravljati določene funkcije), ki je v konkretnem primeru edina relevantna listina, saj ima konstitutivne učinke. Ker lahko tako poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje tega razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – firma – dodatne sestavine – skrajšana firma – razlikovanje firm – načelo izključnosti firme
Firma tožene stranke se po sestavini TPS jasno razlikuje od skrajšane firme tožeče stranke, ki vsebuje še dve sestavini in sicer Hidria in Klima. Zato je že na tej ravni zaznavanja viden razlikovalni element obeh sestavin skrajšane firme tožeče stranke, to je Hidria in Klima od sestavine skrajšane firme tožene stranke, to je TPS. Razlikovalne sestavine obeh skrajšanih firm so očitne tudi, če gre za krog istih potrošnikov. Zato kratica IMP ne bi utegnila spraviti v zmoto drugih oseb glede vrste ali obsega poslovanja.
Določitev vrednosti spornega predmeta ne sme biti arbitrarna. Tak sklep jasno izhaja iz določbe 3. odstavka 44. člena ZPP, ki ureja korekturno dolžnost sodišča. Če je določitev vrednosti spornega predmeta mogoče opreti na objektivne oporne točke, potem je korekturna dolžnost sodišča ovsebinjena ravno s temi objektivnimi opornimi točkami.
Sodišče je dolžno izvesti dokaze, ki jih predlaga pravdna stranka. Dokaze lahko zavrne le v izjemnih primerih, ko izvedba dokazov ni v zvezi z dokazovanjem relevantnih dejstev, ko dokaza ni mogoče izvesti, ali pa so izkazane prepričljive okoliščine, zaradi katerih izvedba dokaza ne bi mogla spremeniti dejanskih ugotovitev prvega sodišča.
Ker je tožena stranka v postopku nasprotovala strokovnemu mnenju glede napak pri gradnji ventilov, navedeno mnenje predstavlja le del trditvene podlage tožeče stranke.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - omejitev izvršbe - stanovanje v katerem dolžnik živi - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo
V celoti je sicer soglašati, da je prisilna prodaja stanovanja, v katerem dolžnik živi, hud poseg v položaj dolžnika in je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti zato potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnika in posegom v njegove pravice. Vendar je v konkretnem primeru bistveno to, da je dolžnik sam navajal, da stanovanje prodaja zaradi poplačila dolgov.
Zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.
ZGD-1 člen 3. Statut Veterinarske zbornice člen 1.
pasivna legitimacija - veterinarska zbornica
Po oceni sodišča druge stopnje je zaključek sodišča prve stopnje glede pomanjkanja pasivne legitimacije pravilen. Veterinarska zbornica RS je samostojna pravna oseba, ki ima svojo pravdno in procesno sposobnost, kar pomeni, da lahko toži in je lahko tožena. To dejstvo izhaja iz 1. člena Statuta Veterinarske zbornice in 3. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ), ki izrecno določa, da je zbornica pravna oseba zasebnega prava, ki status pravne osebe pridobi z vpisom v register.