OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073412
ZVKSES člen 24, 25, 25/1, 29. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 151, 151/1, 214, 214/2.
ZVKSES – skrite stvarne napake – izgubljeni dobiček – opustitev zakonsko zapovedanega ravnanja za presojo izgubljenega dobička – dokazovanje plačila DDV – priznana dejstva – strošek izvedenskega mnenja kot del pravdnih stroškov – uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, ki se nanaša na skupne dele stavbe
Strošek izvedenskega mnenja ne predstavlja pravno priznane oblike škode. So pa stroški za izvedenca, ki so nastali pred pravdo, del pravdnih stroškov. Gre namreč za izdatke, ki so nastali zaradi postopka in spadajo med pravdne stroške po določbi 1. odstavka 151. člena ZPP.
Menica je neodvisna od pravnega posla, iz katerega je nastala, menična obveznost je abstraktna, samostojna obveznost, ki temelji na enostranski izjavi podpisnikov menice. Tisti, ki od meničnega zavezanca (trasanta, akceptanta ali avalista) terja plačilo menične vsote, se mora izkazati kot menični upravičenec.
OZ člen 633, 634, 635, 638, 639, 639/3, 660, 663, 663/2. ZPP člen 337, 337/1.
zavrženje tožbe - potek prekluzivnega roka - odgovornost za stvarne napake - pravočasnost sodnega uveljavljanja pravice iz naslova jamčevanja - način uveljavljanja posameznih jamčevalnih zahtevkov - nedopustne pritožbene novote
Enoletni prekluzivni rok iz 635. člena OZ teče od dneva učinkovanja dopisa, s katerim so bila dogovarjanja pogodbenih strank v zvezi z odpravo napak končana.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - plačilo odškodnine - odbitna franšiza - odmera pravdnih stroškov - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi
V navedeni polici, na katero je tožeča stranka opirala svoj tožbeni zahtevek, je v resnici dogovorjena odbitna franšiza 250,00 EUR. Po določbi prvega odstavka 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ima tožeča stranka neposreden odškodninski zahtevek zoper toženo stranko, vendar največ do zneska njene obveznosti.
odpust dolžnikovih obveznosti - postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - zaprtje računa in odprtje novega
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081857
ZGD-1 člen 255, 255/2, 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. OZ člen 46, 94, 99, 99/1, 1050.
odgovornost uprave – poravnava – napake volje
Član organa vodenja mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Člani organa vodenja so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pravdni stranki sta s Sporazumom sklenili poravnavo, saj sta obe navajali, da so bili določeni spori. Zmota lahko predstavlja razlog za izpodbojnost Sporazuma, in sicer je upoštevna le bistvena zmota, tega pa tožeča stranka ne uveljavlja. Sporazuma namreč ne izpodbija, kar pomeni, da ta še vedno velja.
ZPP člen 285, 305.a. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1, 59/2.
zunajzakonska skupnost - nepopolna ugotovitev obsega skupnega premoženja - višina zaslužkov pravdnih strank - skrb za skupne otroke - materialno procesno vodstvo
V izpodbijani sodbi ni nobene ugotovitve o višini zaslužkov pravdnih strank. Zagotovo je upoštevna skrb enega partnerja za skupne otroke, vendar to ne pomeni, da drugi partner z višjim zaslužkom ne more dokazovati svojega višjega prispevka, zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kakšen je bil njun zaslužek.
zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka – nedovoljena pritožba – aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Ker upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.
nagrada in stroški izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje z vsebino mnenja
Pritožbene navedbe predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenčeve nagrade.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055769
KZ-1 člen 246, 246/1, 246/2. KZ-1B člen 128, 128/1. ZKP člen 52, 52/1.
zloraba bančne ali kreditne kartice - sprememba kazenskega zakona - milejši predpis - predlog oškodovanca za pregon - ustavitev kazenskega postopka
Obtoženemu se v obtožnici očita storitev kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 246. člena KZ-1, torej po določilih zakona, katera so veljala v času, ko bi naj prišlo do njegove izvršitve. Za storitev takšnega kaznivega dejanja je bila v zakonu zagrožena kazen zapora do petih let. Kasneje je prišlo do spremembe kazenske zakonodaje in je kaznivo dejanje kot se obtožencu očita, bilo sedaj potrebno pravno opredeliti po določilih prvega odstavka 246. člena Kazenskega zakonika-1B (v nadaljevanju KZ-1B). Za to kaznivo dejanje pa ni zagrožena le blažja kazenska sankcija (zapor do dveh let), ampak se zahteva tudi to, da je za pregon storilca podan predlog (četrti odstavek 246. člena KZ-1B).
Kljub pravilnosti ugotovitve, da predlog za pregon obtoženca s strani oškodovane banke ni bil dan v roku določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP, to ne pomeni, da so zaradi tega podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon obdolženca, zaradi česar bi bila na glavni obravnavi izdana zavrnilna sodba po določilih 4. točke 357. člena ZKP, saj prvi odstavek 128. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika-1B določa, da se določila četrtega odstavka 246. člena KZ-1B uporabljajo za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.
Haaška konvencija o civilnem postopku člen 2, 6, 6/1, 6/1-1. ZPP člen 87, 87/3, 135, 135/1, 146, 146/2, 149, 149/1, 224, 224/1.
vročanje sodnih pisanj – neposredno vročanje po pošti – vročanje v tujino – Haaška konvencija o civilnem postopku – Bosna in Hercegovina – mednarodna pogodba – povratnica – pooblaščenec – tuj odvetnik – zamudna sodba – vročilnica – javna listina – jezik pisanja – pooblaščenec za sprejemanje pisanj
Ob upoštevanju določb Haaške konvencije je dopuščeno tudi vročanje neposredno po pošti in to brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.
Vročilnica, na kateri je datum prejema pošiljke s podpisom prejemnika, je javna listina, ki dokazuje resničnosti tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja).
Ker je pošiljko tožena stranka sprejela, na pravilnost vročitve ne vpliva, da sodno pisanje ni bilo prevedeno v jezik države, iz katere je tožena stranka.
najemna pogodba – poslovni prostor – najem za določen čas – vračilo vlaganj najemodajalca – sporazumna razveza pogodbe – sprememba tožbe
S tem, ko sta se stranki dogovorili za prenehanje najemne pogodbe, sta se dogovorili o prenehanju terjatve najemnin, ne pa tudi terjatve, ki je posledica prenehanja – vračilo vlaganj.
OZ člen 184, 184/1. ZPP člen 154, 154/1, 181, 181/2.
smrt stranke med postopkom - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - nepodedljive pravice - podedljivost procesnopravnega položaja - stroški postopka - ugotovitvena tožba - naknadna neutemeljenost zahtevka - načelo uspeha
Zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode je s smrtjo oškodovanca (prvotnega tožnika), torej brez njegove krivde in šele naknadno, pa vendarle postal neutemeljen.
V zvezi s pritožbeno grajo, da izpodbijana prvostopna odločitev, po kateri je tožnica dolžna toženki plačati visoke pravdne stroške, ni pravična, saj toženko celo nagradi, da oškodovancu (za časa življenja) ni plačala pripadajoče odškodnine, se sodišče druge stopnje strinja, da je taka odločitev, čeprav materialnopravno pravilna in v skladu z uveljavljeno sodno prakso, za dediče stroga in v določenih primerih (npr. kadar tožena stranka zavlačuje s postopkom, se neutemeljeno opira očitno utemeljenemu zahtevku iz naslova nepremoženjske škode, tožnik pa je slabega zdravstvenega stanja) lahko tudi nepravična. Vendar po presoji sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063924
OZ člen 625, 625/3. ZPP člen 108, 243, 285. ZGO-1 člen 84. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 45, 45/2-4, 61, 62. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (2004) člen 33, 33/1, 35, 35/3.
izvedenec - pravila stroke - gradbena pogodba - pogodba o delu - uvedba v delo - projektna dokumentacija - naročnikova navodila - pomanjkljivosti projektne dokumentacije - pojasnilna obveznost izvajalca - začasna situacija - popolnost tožbe - sklepčnost tožbe - substanciranje dokazov
Izvedenec je le pomočnik sodnika, ki ga sodišče imenuje, če je za razjasnitev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Tudi če izvedenec sodniku posreduje pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodnik na podlagi teh pravil sam vsebinsko konkretizira pravno normo. Izvedenec ne sodi, pač pa to vedno stori sodnik.
Izročitev projektne dokumentacije, ki je podlaga za določitev predmeta izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja, oziroma njenih sprememb ima značilnost (pravno naravo) naročnikovih navodil oziroma njegovega naročila. Izvajalec je dolžan naročnika opozoriti na pomanjkljivosti projektne dokumentacije. Ta izvajalčeva obveznost spada med njegove pojasnilne obveznosti. Izvajalčeva pojasnilna dolžnost pa ne obstaja v zvezi z vsemi pomanjkljivostmi projektne dokumentacije, temveč samo v zvezi s tistimi, ki jih lahko ugotovi oziroma ki bi jih lahko ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Njegovo znanje pa ni enako znanju, ki ga mora imeti profesionalna oseba (projektant), ki je izdelala projektno dokumentacijo.
Tožnik mora v tožbi navesti predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja. Navedeno zadošča, da je tožba popolna v smislu procesnega prava, da se lahko obravnava, brez da bi jo sodišče moralo dati v popravo v smislu 108. člena ZPP. Vprašanje sklepčnosti tožbe pa je vprašanje materialnega prava. Čeprav je tožba popolna, je lahko nesklepčna, če bi se tožnikov zahtevek lahko izkazal za utemeljenega, vendar manjka določeno pravno relevantno dejstvo.
začetek stečajnega postopka - imenovanje stečajnega upravitelja - pritožba zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja - dvojna družba
Stečajni dolžnik je res vpisan v sodni register kot dvojna družba, torej kot komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov. Ne glede na navedbe pritožbe pa gre za samostojen pravni subjekt, ki samostojno nastopa na trgu, gre za osebo z lastno pravno subjektiviteto. V skladu z ZFPPIPP, ki je matični zakon za stečajne postopke nad gospodarskimi družbami, ni mogoče voditi le enega stečajnega postopka nad obema družbama, kaj šele, da bi v stečajni postopek nad komanditno družbo vključili še drugo komanditno družbo. Nad vsakim pravnim subjektom se začne samostojen stečajni postopek.
Pritožba stečajnega dolžnika je uperjena tudi zoper imenovanje stečajnega upravitelja. Zoper to odločitev sodišča prve stopnje stečajni dolžnik sploh nima pritožbe. Stečajnega dolžnika pa se ne tiče dejstvo, kdo od upraviteljev bo vodil stečajni postopek.
stranka zapuščinskega postopka – volilojemnik – upniki zapustnika
Zapustnica pritožniku v oporoki ni naklonila nobenega volila, zato v tem postopku nima statusa volilojemnika. Prav tako ni oseba, ki bi uveljavljala kakšno pravico iz zapuščine po zapustnici. Svoj zahtevek za izplačilo ¼ vrednosti stanovanja zato ne more uveljavljati v tem zapuščinskem postopku. Upniki zapustnika nimajo statusa stranke zapuščinskega postopka.
ZNP člen 35, 35/3, 35/5. ZVEtL člen 2, 12, 13, 15, 16. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – zavrženje predloga – povračilo stroškov – vsak svoje stroške
Zaradi pomanjkanja temeljne procesne predpostavke, pravnega interesa, sodišče o predlogu ni odločalo meritorno, pač pa je predlog zavrglo. Interes udeležencev (sploh izključen) za izvedbo postopka tako ne more biti podlaga presoje izpodbijane stroškovne odločitve.
ZDR člen 126, 126/1 ZIZ člen 34, 34/1, 34/3. ZPP člen 2, 2/1.
določnost sklepa o izvršbi - opredelitev izvršilnih sredstev in predmetov - plača in drugi stalni denarni prejemki
Upoštevaje zahtevo po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača.