škoda zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišča - vplivi rudarjenja - vplivno območje rudnika - sanacija - posedanje površin - sanacijski ukrepi - ustreznost izvedbe sanacijskih ukrepov - projekt sanacije - izvedensko mnenje - škoda na zemljiščih zaradi rudarjenja
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka škode zaradi zmanjšane vrednosti zemljišča ni utemeljevala s konkretnimi negativnimi vplivi rudarjenja, ampak s tem, da zaradi vpliva rudarjenja gradnja ni možna, torej izključno z njihovo lego na vplivnem območju rudnika. Ker vplivi niso ugotovljeni, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Nevšečnosti, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, ne predstavljajo škode, upoštevne v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Gre za začasne omejitve, ki jih je možno ovrednotiti v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
ZDR člen 92, 92/2. OZ člen 417. ZPP člen 190, 190/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina - odpovedni rok - odstop terjatve - cesija
Tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki, zato mu pripada odškodnina za čas odpovednega roka, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Tožnik je toženo stranko obvestil o prenosu svoje terjatve na določeno družbo na podlagi določil 419. člena OZ. Ni pravne ovire, da tožnik ne bi smel svoje terjatve prenesti na drugega, saj ne gre za neodtujljivo pravico.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je lahko odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi prvega odstavka 190. člena ZPP, ki določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Zato se je tožnik lahko pravdal v svojem imenu, vendar za tujo materialno pravico, kot je tudi postavil tožbeni zahtevek.
kolektivni delovni spor - dogovor - uporaba kolektivne pogodbe - vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta na spremembo pogodbe o zaposlitvi
Sporni dogovor je veljavno sklenjen in njegova vsebina (iz katere izhajajo zaveze poslovodstva družb) ni nezakonita. Tudi če pomeni Dogovor začasno spremembo KPDŽP, ta neposredno ne posega v pravice iz pogodb o zaposlitvi. ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe kolektivne pogodbe ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Zato na podlagi 49. člena ZDR tudi morebitna določitev nižjih pravic v Dogovoru ne vpliva neposredno na pravice, ki izhajajo iz obstoječih pogodb o zaposlitvi.
Predlagatelj (sindikat) ni stranka KPDŽP in bi se na kršitve postopka o spreminjanju kolektivne pogodbe lahko skliceval šele potem, ko bi k tej kolektivni pogodbi pristopil kot enakopravna pogodbena stranka (7. člen ZKolP). Zato tudi če bi šteli, da pomeni Dogovor (začasno) spremembo KPDŽP, pri tem ni bilo nobenih kršitev postopka, urejenega v 7. in 8. členu KPDŽP. Dogovor so namreč podpisale vse stranke KPDŽP.
zastavna pravica na nepremičnini - izvršljiv notarski zapis - elementi izvršilnega naslova - primeren izvršilni naslov
Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je torej predmet obveznosti, in ne predmet ali sredstvo izvršbe.
Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika, oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta odgovarja za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morda že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in zato hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno ter dodatno premoženje dolžnika.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da upnik z izvršilnim naslovom, ki ima pogodbeno dogovorjeno zastavno pravico le na nekem premoženju dolžnika, ne bi mogel doseči dodatnega prisilnega zavarovanja iste terjatve z zastavno pravico na (drugi) nepremičnini, tudi če izpolnjuje formalne pogoje iz 243. člena ZIZ.
Pri pravni osebi pojmovno ne moremo govoriti o njeni dalj časa trajajoči odsotnosti iz kraja, kjer je stavba na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Ta se lahko nanaša le na fizične osebe. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je sicer fizična oseba, vendar je ravno on dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno, kar vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa.
Sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem za zakup, se lahko izda, še preden preneha to razmerje.
načrt razdelitve posebne stečajne mase – pritožba upnika – ugovor upnika – nedovoljena pritožba
Ker upnica ni izkazala, da je v 15 dneh po objavi načrta razdelitve razdelitve posebne mase temu pravočasno ugovarjala, njena pritožba zoper sklep ni dovoljena.
skupno premoženje zakoncev - prenehanje zakonske zveze - določitev deležev na skupnem premoženju - najem posojila
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da zakonska zveza ni obstajala ''zgolj na papirju'', temveč je ta funkcionirala kot taka, saj sta zakonca dejansko skupaj bivala, toženka pa mu je kuhala, prala in likala. Sporne nepremičnine so bile torej pridobljene z delom v času trajanja zakonske skupnosti in zato predstavljajo skupno premoženje.
Toženka je ugovarjala le, da je nepremičnina njena izključna last, ni pa ugovarjala višjega deleža od polovice, zato sodišče ni imelo podlage, da bi ji prisodilo več kot polovični delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079984
OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 963. ZD člen 142.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka po pravilih o plačilnem nalogu – prometna nesreča – izplačilo zavarovalnine – subrogacija – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – soprispevek oškodovanca – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
V pravdi se ne presoja več, ali je listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, verodostojna listina ali ne, temveč utemeljenost tožbenega zahtevka.
Prvenstveni vzrok za škodni dogodek je treba pripisati vozniku osebnega vozila, ki je bistveno prekoračil omejitev hitrosti (72 km/h namesto 50 km/h), pri čemer do nesreče ne bi prišlo, če bi vozil pravilno. Ob upoštevanju njegove objektivne odgovornosti in premajhne skrbnosti pri vožnji (prekoračena hitrost, ki je odločilni vzrok za nastanek nesreče), je peščev prispevek k nastanku škode ne glede na ugotovitve o njegovih kršitvah cestno prometnih predpisov zgolj 15%.
Pri ugotavljanju nesorazmernosti med obsegom premoženja ter dohodki se upošteva vrednost vsega premoženja, ki ga ima oseba, zoper katero teče postopek, v lasti ali je z njim razpolagala.
ZPP člen 274, 274/1. ZJU člen 24, 24/3, 24/4, 24/5, 25, 25/2, 35, 35/1, 39, 39/2.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe. Tožnik je preko svojega pooblaščenca pravočasno vložil pritožbo zoper sklep o izredni odpovedi. Komisija kot drugostopenjski organ ni odločila o tožnikovi pritožbi v 30-dnevnem roku, zato je tožnik zaradi molka organa vložil tožbo, v kateri zahteva, da se sklep o izredni odpovedi kot nezakonit razveljavi. Tožnik je vložil tožbo zaradi molka organa v zakonsko določenem roku. Do dneva vložitve tožbe ni bil obveščen o tem, da je komisija o pritožbi že odločala. Zato je treba njegovo tožbo šteti za pravočasno.
trditveno breme – določitev plačila – primerna cena – dogovorjena cena – neprimeren dokaz – zaslišanje strank – izvedenec
Glede na zatrjevano določitev cene z dogovorom, sodišče prve stopnje ni imelo potrebe, da zaradi ugotovitve te cene postavi izvedenca. Še več. Dokaz z izvedencem je glede na zatrjevana dejstva neprimeren. Nobena izmed strank namreč ni zatrjevala, da cena ni bila določena, ali da bi v dogovarjanjih sodeloval izvedenec. Zgolj v tem primeru bi glede na trditve pravdnih strank njegovo zaslišanje bilo smiselno oziroma potrebno.
Oškodovanec mora biti v obrekljivi izjavi razpoznan, ni pa potrebno, da bi bil izrecno imenovan.
Zakoniti zastopnik družbe, ki je edini član uprave in edini zaposleni v družbi, je v izjavah vsekakor razpoznaven, s tem pa je tudi upravičeni tožilec za vložitev zasebne tožbe.
ZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila s katerimi se zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov.
Terjatev iz menice je mogoče uveljaviti le ob predložitvi originala menice.
Za ustanovitev poroštva je potrebna poroštvena izjava, to je izjava poroka, da bo poravnal dolžnikovo obveznost. Izjava, da izroča menico kot porok in plačnik, ne zadošča.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - nagrada za narok - nagrada za postopek - novo sojenje - nagrada za postopek s pritožbo
Tožbeni zahtevek za sodno razvezo in izplačilo odškodnine po 118. členu ZDR, skupaj s preostalimi tožbenimi zahtevki, predstavlja spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Vrednost spornega predmeta po določbi drugega odstavka 24. člena ZOdvT (po katerem se vrednost spornega predmeta določi po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade) ni odvisna o višine zahtevane odškodnine. Zato uspeh tožnika v tem sporu ni odvisen od višine prisojene odškodnine.
Strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Več nagrad za narok jim pripada le, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje in je v ponovljenem postopku ponovno izveden narok pred nižjim sodiščem.
Strankam pripada le ena nagrada za postopek na prvi stopnji, čeprav je sodišče prve stopnje o zadevi večkrat odločalo. Nagrado za ponovljeni postopek stranka prejme le v primeru, če bi bila ta nagrada višja od nagrade, ki ji pripada za prvotni postopek (v tem primeru prejme razliko do višje nagrade).
Strankam pripada več nagrad za postopek s pritožbo, če je bil ta postopek zaradi vložitve pritožb zoper več odločb sodišča prve stopnje večkrat sprožen. Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo samo eno nagrado za postopek pred sodiščem prve stopnje ter dve nagradi za postopek s pritožbo in dve nagradi za narok.
Če je izvedena ločitev zapuščine, lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki so ob smrti pripadale zapustniku in ki so predmet ločitve zapuščine, ostanejo v zapuščini kot skup premoženja z omejeno pravno subjektiviteto - ločena zapuščina, na dediče pa preide le, kar po poplačilu separatistov ostane, in sicer ex nunc. Ločitveni upniki plačilo svojih terjatev lahko zahtevajo samo iz zapuščinskega premoženja (cum viribus hereditatis).
Zapustnikovi hčerki sta bili kljub ločitvi zapuščine s pravnomočnim sklepom o dedovanju razglašeni za dedinji (tudi) ločenega premoženja, česar sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe ni upoštevalo oziroma se do tega ni opredelilo. Sklep tudi nima razlogov o tem, ali je morda že v zapuščinskem postopku po pokojnem prvotnem dolžniku B. N. prišlo do ločitve zapuščine, oboje pa je odločilno za presojo, iz katerega premoženja, ki je predmet zapuščine po pokojnem A. N., se lahko upnik poplača in kdo je pasivno legitimiran za poplačilo njegove terjatve.
motenje posesti – aktivna legitimacija – posestno varstvo – posestnik – organ pravne osebe
Tožnica je bila tista, ki je v najetem prostoru opravljala svojo gospodarsko dejavnost in izvrševala s tem povezana posestna dejanja. Tožničin poslovodja oziroma direktor in s tem njen zakoniti zastopnik pa je bil M. O. Tožnik kot poslovodja gostinskega lokala sploh ni bil organ pravne osebe, čeprav to trdi v pritožbi. Dejanske oblasti nad najetim prostorom ni izvajal v svojem imenu, ampak za tožnico. Ni pomembno, kakšen položaj mu je priznavala toženka. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa organi pravne osebe ali družbeniki. Tožnik zato ni upravičen do zahtevanega posestnega varstva.
predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija ločitvenega upnika – domnevna insolventnost - pooblastilo - prenehanje pooblastila z začetkom stečajnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila - pravni interes ločitvenih upnikov za začetek stečajnega postopka - učinek potrjene prisilne poravnave - ločitvena pravica - sprememba zakonodaje - insolventnost dolžnika
ZFPPIPP ločitvenih upnikov ne izključuje iz kroga upravičenih predlagateljev za začetek stečajnega postopka. Upniku je prepuščena izbira, katerega postopka za uveljavljanje svoje terjatve in poplačilne (ločitvene) pravice iz določenega dolžnikovega premoženja se bo poslužil.
Dolžnik je v zamudi s plačilom terjatve v tistem delu terjatve predlagateljev, ki je krita z vrednostjo zastavljenega premoženja, iz katerega se bodo predlagatelji lahko poplačali. Le za razliko med višino terjatve in z unovčitvijo ločitvene pravice doseženim poplačilom terjatve pa se preostanek terjatve obravnava kot nezavarovana terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava (3. odstavek 213. člena ZFPPIPP) in torej tudi delež in roki plačila nezavarovanih terjatev.