• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 32
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sodba II Cp 1941/2014
    29.10.2014
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0057169
    ZM člen 16. OZ člen 1012.
    menica – original menice – poroštvena izjava
    Terjatev iz menice je mogoče uveljaviti le ob predložitvi originala menice.

    Za ustanovitev poroštva je potrebna poroštvena izjava, to je izjava poroka, da bo poravnal dolžnikovo obveznost. Izjava, da izroča menico kot porok in plačnik, ne zadošča.
  • 22.
    VSL sklep Cst 485/2014
    29.10.2014
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077140
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 19, 19/1, 20, 20/5, 123a, 123a/4, 210, 210/1, 210/1-2, 213, 213/1, 213/3, 214, 214/1, 231, 231/1, 231/1-3, 279, 282, 298. SPZ člen 153, 153/2, 167, 175, 275. ZPP člen 101, 101/2.
    predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija ločitvenega upnika – domnevna insolventnost - pooblastilo - prenehanje pooblastila z začetkom stečajnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila - pravni interes ločitvenih upnikov za začetek stečajnega postopka - učinek potrjene prisilne poravnave - ločitvena pravica - sprememba zakonodaje - insolventnost dolžnika
    ZFPPIPP ločitvenih upnikov ne izključuje iz kroga upravičenih predlagateljev za začetek stečajnega postopka. Upniku je prepuščena izbira, katerega postopka za uveljavljanje svoje terjatve in poplačilne (ločitvene) pravice iz določenega dolžnikovega premoženja se bo poslužil.

    Dolžnik je v zamudi s plačilom terjatve v tistem delu terjatve predlagateljev, ki je krita z vrednostjo zastavljenega premoženja, iz katerega se bodo predlagatelji lahko poplačali. Le za razliko med višino terjatve in z unovčitvijo ločitvene pravice doseženim poplačilom terjatve pa se preostanek terjatve obravnava kot nezavarovana terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava (3. odstavek 213. člena ZFPPIPP) in torej tudi delež in roki plačila nezavarovanih terjatev.
  • 23.
    VSL sklep I Cp 836/2014
    29.10.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0057193
    OZ člen 149, 153, 153/2. ZPP člen 254, 315, 339, 339/1.
    objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – miniranje – razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – vmesna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazovanje z izvedenci – uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka
    Sodišče prve stopnje je zmotno menilo, da se je minerska družba razbremenila objektivne odgovornosti, ker je bilo samo miniranje v skladu z Zakonom o rudarstvu. Spregledalo je, da je tožeča stranka trdila, da ni bilo opravljeno v skladu z rudarskim projektom oziroma da je bil le-ta drugačen. Dejstvo, da je rudarski projekt izdelala hčerinska družba tožene stranke in po njenem naročilu, lahko pomeni, da je šlo za razmerje med izvajalcem in podizvajalcem. Za razbremenitev objektivne odgovornosti mora tožena stranka dokazati, da dela miniranja niso povzročila škode na hiši tožnikov, ampak, da je škoda v celoti nastala zaradi plazovitosti terena, načina izgradnje hiš in razmočenosti terena, na kar tožena stranka ni mogla računati in se temu izogniti.
  • 24.
    VSL sklep I Cp 2799/2014
    29.10.2014
    STVARNO PRAVO
    VSL0070783
    SPZ člen 26, 33, 33/1, 34.
    motenje posesti – aktivna legitimacija – posestno varstvo – posestnik – organ pravne osebe
    Tožnica je bila tista, ki je v najetem prostoru opravljala svojo gospodarsko dejavnost in izvrševala s tem povezana posestna dejanja. Tožničin poslovodja oziroma direktor in s tem njen zakoniti zastopnik pa je bil M. O. Tožnik kot poslovodja gostinskega lokala sploh ni bil organ pravne osebe, čeprav to trdi v pritožbi. Dejanske oblasti nad najetim prostorom ni izvajal v svojem imenu, ampak za tožnico. Ni pomembno, kakšen položaj mu je priznavala toženka. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa organi pravne osebe ali družbeniki. Tožnik zato ni upravičen do zahtevanega posestnega varstva.
  • 25.
    VSC sodba Cpg 255/2014
    29.10.2014
    STEČAJNO PRAVO
    VSC0003905
    ZFPPIPP člen 333, 334.
    varščina - ničnost razpisnih pogojev javne dražbe
    ZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila s katerimi se zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov.
  • 26.
    VSL sklep II Ip 3381/2014
    29.10.2014
    IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069097
    ZIZ člen 24. ZD člen 142, 142/3, 143, 143/2.
    ločitev zapuščine – nadaljevanje izvršbe zoper dediče – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – obseg poplačila – pasivna legitimacija
    Če je izvedena ločitev zapuščine, lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki so ob smrti pripadale zapustniku in ki so predmet ločitve zapuščine, ostanejo v zapuščini kot skup premoženja z omejeno pravno subjektiviteto - ločena zapuščina, na dediče pa preide le, kar po poplačilu separatistov ostane, in sicer ex nunc. Ločitveni upniki plačilo svojih terjatev lahko zahtevajo samo iz zapuščinskega premoženja (cum viribus hereditatis).

    Zapustnikovi hčerki sta bili kljub ločitvi zapuščine s pravnomočnim sklepom o dedovanju razglašeni za dedinji (tudi) ločenega premoženja, česar sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe ni upoštevalo oziroma se do tega ni opredelilo. Sklep tudi nima razlogov o tem, ali je morda že v zapuščinskem postopku po pokojnem prvotnem dolžniku B. N. prišlo do ločitve zapuščine, oboje pa je odločilno za presojo, iz katerega premoženja, ki je predmet zapuščine po pokojnem A. N., se lahko upnik poplača in kdo je pasivno legitimiran za poplačilo njegove terjatve.
  • 27.
    VSL sodba I Cpg 50/2014
    29.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080486
    ZPP člen 7, 7/1.
    trditvena podlaga – nekonkretizirani ugovori – informativni dokaz – pobotni ugovor
    Pobotni ugovor mora tožena stranka uveljavljati na izrecen in jasen način ob podani zadostni trrditveni podlagi glede obstoja nasprotne terjatve. Ker tožena stranka tega ni storila, je sodišče pravilno zavrnilo njen dokazni predlog za zaslišanje direktorja L., saj bi, ob tako nekonkretiziranih navedbah tožene stranke, izvedba takšnega dokaza služila predvsem nedopustnemu dopolnjevanju teh navedb.
  • 28.
    VSL sklep Cst 455/2014
    29.10.2014
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0077142
    ZFPPIPP člen 371, 371/10.
    načrt razdelitve posebne stečajne mase – pritožba upnika – ugovor upnika – nedovoljena pritožba
    Ker upnica ni izkazala, da je v 15 dneh po objavi načrta razdelitve razdelitve posebne mase temu pravočasno ugovarjala, njena pritožba zoper sklep ni dovoljena.
  • 29.
    VDSS sklep Pdp 219/2014
    29.10.2014
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0012954
    ZPP člen 274, 274/1. ZJU člen 24, 24/3, 24/4, 24/5, 25, 25/2, 35, 35/1, 39, 39/2.
    zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
    Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe. Tožnik je preko svojega pooblaščenca pravočasno vložil pritožbo zoper sklep o izredni odpovedi. Komisija kot drugostopenjski organ ni odločila o tožnikovi pritožbi v 30-dnevnem roku, zato je tožnik zaradi molka organa vložil tožbo, v kateri zahteva, da se sklep o izredni odpovedi kot nezakonit razveljavi. Tožnik je vložil tožbo zaradi molka organa v zakonsko določenem roku. Do dneva vložitve tožbe ni bil obveščen o tem, da je komisija o pritožbi že odločala. Zato je treba njegovo tožbo šteti za pravočasno.
  • 30.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1700/2014
    29.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0081863
    ZPP člen 120, 120/2, 139, 139/2, 142, 142/4, 143, 311, 311/3, 318. ZFPPPIP člen 248.
    vročitev sodnih pisanj – vročitev pravni osebi – zamudna sodba – vrnitev v prejšnje stanje – odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe – odpoved najemnega razmerja – sklepčnost tožbe – zapadlost terjatve
    Pri pravni osebi pojmovno ne moremo govoriti o njeni dalj časa trajajoči odsotnosti iz kraja, kjer je stavba na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Ta se lahko nanaša le na fizične osebe. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je sicer fizična oseba, vendar je ravno on dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno, kar vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa.

    Sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem za zakup, se lahko izda, še preden preneha to razmerje.
  • 31.
    VSC sklep II Ip 442/2014
    29.10.2014
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC0003921
    ZIZ člen 20a, 21, 21/1, 30, 32, 243.
    zastavna pravica na nepremičnini - izvršljiv notarski zapis - elementi izvršilnega naslova - primeren izvršilni naslov
    Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je torej predmet obveznosti, in ne predmet ali sredstvo izvršbe.

    Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika, oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta odgovarja za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morda že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in zato hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno ter dodatno premoženje dolžnika.

    Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da upnik z izvršilnim naslovom, ki ima pogodbeno dogovorjeno zastavno pravico le na nekem premoženju dolžnika, ne bi mogel doseči dodatnega prisilnega zavarovanja iste terjatve z zastavno pravico na (drugi) nepremičnini, tudi če izpolnjuje formalne pogoje iz 243. člena ZIZ.
  • 32.
    VDSS sodba Pdp 459/2014
    29.10.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013381
    ZDR člen 126, 130. ZPIZ-1 člen 279, 281, 281/1, 430, 430/3. ZPSV člen 10.
    plača - plačilo za delo - znižanje plače - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje
    Delodajalec z enostransko objavo na oglasni deski o znižanju plač za 5 % ne more spremeniti predhodno sklenjenega ustnega dogovora o obračunavanju plač. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.

    Tožnik je v spornem času opravljal prevoze v mednarodnem prometu na vozilu z nosilnostjo več kot 5 ton. Na letni ravni je opravil več kot 60.000 kilometrov. To pomeni, da je imel tožnik na delovnem mestu voznika pri tožencu dejansko podlago, da ga je toženec vključil v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj je opravljal v spornem času delo na delovnem mestu, na katerem se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Po določbi 3. odstavka 430. člena ZPIZ-1 se namreč zavarovanci, ki so do prenehanja uporabe predpisov o štetju zavarovalne dobe s povečanjem (1. 1. 2000) delali na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, obvezno vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje. Prispevke za takšno zavarovanje, ki znašajo najmanj toliko kot so znašali prispevki za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, plačuje delodajalec iz svojega dohodka.
  • 33.
    VSL sodba II Cp 2229/2014
    29.10.2014
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0079972
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 63.
    skupno premoženje zakoncev - prenehanje zakonske zveze - določitev deležev na skupnem premoženju - najem posojila
    V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da zakonska zveza ni obstajala ''zgolj na papirju'', temveč je ta funkcionirala kot taka, saj sta zakonca dejansko skupaj bivala, toženka pa mu je kuhala, prala in likala. Sporne nepremičnine so bile torej pridobljene z delom v času trajanja zakonske skupnosti in zato predstavljajo skupno premoženje.

    Toženka je ugovarjala le, da je nepremičnina njena izključna last, ni pa ugovarjala višjega deleža od polovice, zato sodišče ni imelo podlage, da bi ji prisodilo več kot polovični delež.
  • 34.
    VSL sklep in sodba I Cpg 1442/2014
    29.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0081865
    ZPP člen 213, 213/2, 214, 214/2, 298, 298/3, 319, 319/3, 357. OZ člen 659, 659/2. ZOR 640, 640/2.
    neobstoj procesnega pobotnega ugovora – prekoračitev tožbenega zahtevka – gradbena pogodba – klavzula funkcionalni ključ v roke – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznega predloga – vezanost na sklepe procesnega vodstva
    Določbe o prekoračitvi tožbenega zahtevka se nanašajo tudi na odločitev v izreku sodbe o terjatvi, ki je tožena stranka ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, glede na posledico, da postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna.

    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni upravičena uveljavljati znižanja cene že iz razloga, ker je bila med pravdnima strankama dogovorjena cena za opravljene storitve po sistemu „funkcionalni ključ v roke“, ki izključuje vpliv manjkajočih del na ceno.
  • 35.
    VSL sodba II Cp 2311/2014
    29.10.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0079990
    ZPP člen 212, 286b, 287.
    zavrnitev dokaza – informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – razpravno načelo – dejstva zunaj zaznavnega območja stranke
    Sklicevanje na strokovni članek in na odločbo nemškega zveznega sodišča, po kateri stranki, ki ima pomanjkljivo strokovno znanje, visokih zahtev pri postavljanju tožbenih ali ugovornih trditev ni mogoče postaviti, je brezpredmetno, saj v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi bila izvedba tako imenovanega informativnega dokaza upravičena. Pomanjkljivega strokovnega znanja toženka v svoji vlogi ni navajala, prav tako ne, da je prav zaradi potrebe po posebnem strokovnem znanju predlagala izvedenca finančne stroke. Tudi sicer ni razvidno, kakšno posebno strokovno znanje za pregled listin, ki naj bi izkazovala plačila, naj bi bilo v konkretnem primeru potrebno.

    Nadalje tudi ni moč govoriti o tem, da omenjene listine predstavljajo okoliščino, ki naj bi ležala zunaj toženkinega »zaznavnega območja«. Toženka je bila v relevantnem obdobju prokurist družbe X d.o.o., torej oseba, ki je nedvomno imela možnost poznati vsa dejstva, vključno s plačili kredita tožeči stranki in listinami, ki naj bi to dokazovale.
  • 36.
    VSL sodba I Cp 2274/2014
    29.10.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0057196
    OZ člen 179, 182.
    višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
    Nevšečnosti, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, ne predstavljajo škode, upoštevne v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Gre za začasne omejitve, ki jih je možno ovrednotiti v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
  • 37.
    VSL sodba in sklep II Cp 1926/2014
    29.10.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070775
    ZPP člen 7, 8, 212, 215. OZ člen 496, 771.
    kupoprodajna pogodba – izpolnitev pogodbe – dejansko stanje – dajanje računa – trditveno in dokazno breme – spoznavna kriza
    Ne glede na to, ali se zahtevek tožnice presoja kot zahtevek za plačilo kupnine ali kot zahtevek za plačilo tega, kar je bilo z veljavnim pooblastilom dvignjeno z njenega računa, je dokazno breme, da je bil tožnici denar izročen, na toženi stranki. Ne le zato, ker je v teoriji in sodni praksi ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistem, ki zatrjuje obstoj dejstva in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva, pač pa tudi zato, ker je to njeno breme po materialnem pravu.
  • 38.
    VDSS sklep Pdp 1231/2014
    29.10.2014
    DELOVNO PRAVO
    VDS0012856
    ZOdvT člen 24, 24/2. ZDR člen 118.
    pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - nagrada za narok - nagrada za postopek - novo sojenje - nagrada za postopek s pritožbo
    Tožbeni zahtevek za sodno razvezo in izplačilo odškodnine po 118. členu ZDR, skupaj s preostalimi tožbenimi zahtevki, predstavlja spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Vrednost spornega predmeta po določbi drugega odstavka 24. člena ZOdvT (po katerem se vrednost spornega predmeta določi po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade) ni odvisna o višine zahtevane odškodnine. Zato uspeh tožnika v tem sporu ni odvisen od višine prisojene odškodnine.

    Strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Več nagrad za narok jim pripada le, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje in je v ponovljenem postopku ponovno izveden narok pred nižjim sodiščem.

    Strankam pripada le ena nagrada za postopek na prvi stopnji, čeprav je sodišče prve stopnje o zadevi večkrat odločalo. Nagrado za ponovljeni postopek stranka prejme le v primeru, če bi bila ta nagrada višja od nagrade, ki ji pripada za prvotni postopek (v tem primeru prejme razliko do višje nagrade).

    Strankam pripada več nagrad za postopek s pritožbo, če je bil ta postopek zaradi vložitve pritožb zoper več odločb sodišča prve stopnje večkrat sprožen. Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo samo eno nagrado za postopek pred sodiščem prve stopnje ter dve nagradi za postopek s pritožbo in dve nagradi za narok.
  • 39.
    VSL sodba III Cp 2673/2014
    29.10.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0083365
    Ustava RS člen 26. OZ člen 147, 148. ZdavP-2 člen 158, 158/2, 179, 181, 182, 182/2.
    odškodninska odgovornost države – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje – ugovor tretjega – zaseg vozila – rubež – škoda – davčna izvršba
    Odgovornost države za ravnanje njenega organa je krivdna. Tudi v konkretni zadevi bi tožnik tako moral izkazati kršitve v smislu namerno oziroma zavestno napačnega ravnanja organa oziroma v smislu namerno ali zavestno napačne materialnopravne razlage predpisa. Tožniku tega ni uspelo.
  • 40.
    VSL sodba II Cp 1817/2014
    29.10.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0078982
    OZ člen 131, 131/1, 133.
    škoda zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišča - vplivi rudarjenja - vplivno območje rudnika - sanacija - posedanje površin - sanacijski ukrepi - ustreznost izvedbe sanacijskih ukrepov - projekt sanacije - izvedensko mnenje - škoda na zemljiščih zaradi rudarjenja
    V postopku pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka škode zaradi zmanjšane vrednosti zemljišča ni utemeljevala s konkretnimi negativnimi vplivi rudarjenja, ampak s tem, da zaradi vpliva rudarjenja gradnja ni možna, torej izključno z njihovo lego na vplivnem območju rudnika. Ker vplivi niso ugotovljeni, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 32
  • >
  • >>