Oškodovanec mora biti v obrekljivi izjavi razpoznan, ni pa potrebno, da bi bil izrecno imenovan.
Zakoniti zastopnik družbe, ki je edini član uprave in edini zaposleni v družbi, je v izjavah vsekakor razpoznaven, s tem pa je tudi upravičeni tožilec za vložitev zasebne tožbe.
Pri ugotavljanju nesorazmernosti med obsegom premoženja ter dohodki se upošteva vrednost vsega premoženja, ki ga ima oseba, zoper katero teče postopek, v lasti ali je z njim razpolagala.
škoda zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišča - vplivi rudarjenja - vplivno območje rudnika - sanacija - posedanje površin - sanacijski ukrepi - ustreznost izvedbe sanacijskih ukrepov - projekt sanacije - izvedensko mnenje - škoda na zemljiščih zaradi rudarjenja
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka škode zaradi zmanjšane vrednosti zemljišča ni utemeljevala s konkretnimi negativnimi vplivi rudarjenja, ampak s tem, da zaradi vpliva rudarjenja gradnja ni možna, torej izključno z njihovo lego na vplivnem območju rudnika. Ker vplivi niso ugotovljeni, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
skupno premoženje zakoncev - prenehanje zakonske zveze - določitev deležev na skupnem premoženju - najem posojila
V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da zakonska zveza ni obstajala ''zgolj na papirju'', temveč je ta funkcionirala kot taka, saj sta zakonca dejansko skupaj bivala, toženka pa mu je kuhala, prala in likala. Sporne nepremičnine so bile torej pridobljene z delom v času trajanja zakonske skupnosti in zato predstavljajo skupno premoženje.
Toženka je ugovarjala le, da je nepremičnina njena izključna last, ni pa ugovarjala višjega deleža od polovice, zato sodišče ni imelo podlage, da bi ji prisodilo več kot polovični delež.
Določbe o prekoračitvi tožbenega zahtevka se nanašajo tudi na odločitev v izreku sodbe o terjatvi, ki je tožena stranka ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, glede na posledico, da postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni upravičena uveljavljati znižanja cene že iz razloga, ker je bila med pravdnima strankama dogovorjena cena za opravljene storitve po sistemu „funkcionalni ključ v roke“, ki izključuje vpliv manjkajočih del na ceno.
OZ člen 20, 20/1, 22, 22/1, 33, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba – verjetnost terjatve – zahtevek na sklenitev pogodbe – predpogodba – prodajna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – način in čas izpolnitve obveznosti – pogajanja
Stranki nista uspeli doseči soglasja o načinu in času plačila kupnine, kar predstavlja bistveno sestavino prodajne pogodbe. Zato ni mogoče šteti, da je bila med njima sklenjena predpogodba, ki bi toženko zavezovala k sklenitvi glavne pogodbe, temveč je šlo za neuspela pogajanja, ki pa toženke ne zavezujejo.
Terjatev iz menice je mogoče uveljaviti le ob predložitvi originala menice.
Za ustanovitev poroštva je potrebna poroštvena izjava, to je izjava poroka, da bo poravnal dolžnikovo obveznost. Izjava, da izroča menico kot porok in plačnik, ne zadošča.
predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija ločitvenega upnika – domnevna insolventnost - pooblastilo - prenehanje pooblastila z začetkom stečajnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila - pravni interes ločitvenih upnikov za začetek stečajnega postopka - učinek potrjene prisilne poravnave - ločitvena pravica - sprememba zakonodaje - insolventnost dolžnika
ZFPPIPP ločitvenih upnikov ne izključuje iz kroga upravičenih predlagateljev za začetek stečajnega postopka. Upniku je prepuščena izbira, katerega postopka za uveljavljanje svoje terjatve in poplačilne (ločitvene) pravice iz določenega dolžnikovega premoženja se bo poslužil.
Dolžnik je v zamudi s plačilom terjatve v tistem delu terjatve predlagateljev, ki je krita z vrednostjo zastavljenega premoženja, iz katerega se bodo predlagatelji lahko poplačali. Le za razliko med višino terjatve in z unovčitvijo ločitvene pravice doseženim poplačilom terjatve pa se preostanek terjatve obravnava kot nezavarovana terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava (3. odstavek 213. člena ZFPPIPP) in torej tudi delež in roki plačila nezavarovanih terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057193
OZ člen 149, 153, 153/2. ZPP člen 254, 315, 339, 339/1.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – miniranje – razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – vmesna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazovanje z izvedenci – uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno menilo, da se je minerska družba razbremenila objektivne odgovornosti, ker je bilo samo miniranje v skladu z Zakonom o rudarstvu. Spregledalo je, da je tožeča stranka trdila, da ni bilo opravljeno v skladu z rudarskim projektom oziroma da je bil le-ta drugačen. Dejstvo, da je rudarski projekt izdelala hčerinska družba tožene stranke in po njenem naročilu, lahko pomeni, da je šlo za razmerje med izvajalcem in podizvajalcem. Za razbremenitev objektivne odgovornosti mora tožena stranka dokazati, da dela miniranja niso povzročila škode na hiši tožnikov, ampak, da je škoda v celoti nastala zaradi plazovitosti terena, načina izgradnje hiš in razmočenosti terena, na kar tožena stranka ni mogla računati in se temu izogniti.
Pobotni ugovor mora tožena stranka uveljavljati na izrecen in jasen način ob podani zadostni trrditveni podlagi glede obstoja nasprotne terjatve. Ker tožena stranka tega ni storila, je sodišče pravilno zavrnilo njen dokazni predlog za zaslišanje direktorja L., saj bi, ob tako nekonkretiziranih navedbah tožene stranke, izvedba takšnega dokaza služila predvsem nedopustnemu dopolnjevanju teh navedb.
ZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila s katerimi se zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov.
Če je izvedena ločitev zapuščine, lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki so ob smrti pripadale zapustniku in ki so predmet ločitve zapuščine, ostanejo v zapuščini kot skup premoženja z omejeno pravno subjektiviteto - ločena zapuščina, na dediče pa preide le, kar po poplačilu separatistov ostane, in sicer ex nunc. Ločitveni upniki plačilo svojih terjatev lahko zahtevajo samo iz zapuščinskega premoženja (cum viribus hereditatis).
Zapustnikovi hčerki sta bili kljub ločitvi zapuščine s pravnomočnim sklepom o dedovanju razglašeni za dedinji (tudi) ločenega premoženja, česar sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe ni upoštevalo oziroma se do tega ni opredelilo. Sklep tudi nima razlogov o tem, ali je morda že v zapuščinskem postopku po pokojnem prvotnem dolžniku B. N. prišlo do ločitve zapuščine, oboje pa je odločilno za presojo, iz katerega premoženja, ki je predmet zapuščine po pokojnem A. N., se lahko upnik poplača in kdo je pasivno legitimiran za poplačilo njegove terjatve.
trditveno breme – določitev plačila – primerna cena – dogovorjena cena – neprimeren dokaz – zaslišanje strank – izvedenec
Glede na zatrjevano določitev cene z dogovorom, sodišče prve stopnje ni imelo potrebe, da zaradi ugotovitve te cene postavi izvedenca. Še več. Dokaz z izvedencem je glede na zatrjevana dejstva neprimeren. Nobena izmed strank namreč ni zatrjevala, da cena ni bila določena, ali da bi v dogovarjanjih sodeloval izvedenec. Zgolj v tem primeru bi glede na trditve pravdnih strank njegovo zaslišanje bilo smiselno oziroma potrebno.
višina odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Nevšečnosti, ki jih je tožnik trpel med zdravljenjem, ne predstavljajo škode, upoštevne v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Gre za začasne omejitve, ki jih je možno ovrednotiti v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070775
ZPP člen 7, 8, 212, 215. OZ člen 496, 771.
kupoprodajna pogodba – izpolnitev pogodbe – dejansko stanje – dajanje računa – trditveno in dokazno breme – spoznavna kriza
Ne glede na to, ali se zahtevek tožnice presoja kot zahtevek za plačilo kupnine ali kot zahtevek za plačilo tega, kar je bilo z veljavnim pooblastilom dvignjeno z njenega računa, je dokazno breme, da je bil tožnici denar izročen, na toženi stranki. Ne le zato, ker je v teoriji in sodni praksi ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistem, ki zatrjuje obstoj dejstva in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva, pač pa tudi zato, ker je to njeno breme po materialnem pravu.
zavrnitev dokaza – informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – razpravno načelo – dejstva zunaj zaznavnega območja stranke
Sklicevanje na strokovni članek in na odločbo nemškega zveznega sodišča, po kateri stranki, ki ima pomanjkljivo strokovno znanje, visokih zahtev pri postavljanju tožbenih ali ugovornih trditev ni mogoče postaviti, je brezpredmetno, saj v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi bila izvedba tako imenovanega informativnega dokaza upravičena. Pomanjkljivega strokovnega znanja toženka v svoji vlogi ni navajala, prav tako ne, da je prav zaradi potrebe po posebnem strokovnem znanju predlagala izvedenca finančne stroke. Tudi sicer ni razvidno, kakšno posebno strokovno znanje za pregled listin, ki naj bi izkazovala plačila, naj bi bilo v konkretnem primeru potrebno.
Nadalje tudi ni moč govoriti o tem, da omenjene listine predstavljajo okoliščino, ki naj bi ležala zunaj toženkinega »zaznavnega območja«. Toženka je bila v relevantnem obdobju prokurist družbe X d.o.o., torej oseba, ki je nedvomno imela možnost poznati vsa dejstva, vključno s plačili kredita tožeči stranki in listinami, ki naj bi to dokazovale.
kolektivni delovni spor - dogovor - uporaba kolektivne pogodbe - vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta na spremembo pogodbe o zaposlitvi
Sporni dogovor je veljavno sklenjen in njegova vsebina (iz katere izhajajo zaveze poslovodstva družb) ni nezakonita. Tudi če pomeni Dogovor začasno spremembo KPDŽP, ta neposredno ne posega v pravice iz pogodb o zaposlitvi. ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe kolektivne pogodbe ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Zato na podlagi 49. člena ZDR tudi morebitna določitev nižjih pravic v Dogovoru ne vpliva neposredno na pravice, ki izhajajo iz obstoječih pogodb o zaposlitvi.
Predlagatelj (sindikat) ni stranka KPDŽP in bi se na kršitve postopka o spreminjanju kolektivne pogodbe lahko skliceval šele potem, ko bi k tej kolektivni pogodbi pristopil kot enakopravna pogodbena stranka (7. člen ZKolP). Zato tudi če bi šteli, da pomeni Dogovor (začasno) spremembo KPDŽP, pri tem ni bilo nobenih kršitev postopka, urejenega v 7. in 8. členu KPDŽP. Dogovor so namreč podpisale vse stranke KPDŽP.
ZDR člen 92, 92/2. OZ člen 417. ZPP člen 190, 190/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina - odpovedni rok - odstop terjatve - cesija
Tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki, zato mu pripada odškodnina za čas odpovednega roka, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Tožnik je toženo stranko obvestil o prenosu svoje terjatve na določeno družbo na podlagi določil 419. člena OZ. Ni pravne ovire, da tožnik ne bi smel svoje terjatve prenesti na drugega, saj ne gre za neodtujljivo pravico.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je lahko odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi prvega odstavka 190. člena ZPP, ki določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Zato se je tožnik lahko pravdal v svojem imenu, vendar za tujo materialno pravico, kot je tudi postavil tožbeni zahtevek.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - nagrada za narok - nagrada za postopek - novo sojenje - nagrada za postopek s pritožbo
Tožbeni zahtevek za sodno razvezo in izplačilo odškodnine po 118. členu ZDR, skupaj s preostalimi tožbenimi zahtevki, predstavlja spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Vrednost spornega predmeta po določbi drugega odstavka 24. člena ZOdvT (po katerem se vrednost spornega predmeta določi po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade) ni odvisna o višine zahtevane odškodnine. Zato uspeh tožnika v tem sporu ni odvisen od višine prisojene odškodnine.
Strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Več nagrad za narok jim pripada le, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje in je v ponovljenem postopku ponovno izveden narok pred nižjim sodiščem.
Strankam pripada le ena nagrada za postopek na prvi stopnji, čeprav je sodišče prve stopnje o zadevi večkrat odločalo. Nagrado za ponovljeni postopek stranka prejme le v primeru, če bi bila ta nagrada višja od nagrade, ki ji pripada za prvotni postopek (v tem primeru prejme razliko do višje nagrade).
Strankam pripada več nagrad za postopek s pritožbo, če je bil ta postopek zaradi vložitve pritožb zoper več odločb sodišča prve stopnje večkrat sprožen. Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo samo eno nagrado za postopek pred sodiščem prve stopnje ter dve nagradi za postopek s pritožbo in dve nagradi za narok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079984
OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 963. ZD člen 142.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka po pravilih o plačilnem nalogu – prometna nesreča – izplačilo zavarovalnine – subrogacija – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – soprispevek oškodovanca – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
V pravdi se ne presoja več, ali je listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, verodostojna listina ali ne, temveč utemeljenost tožbenega zahtevka.
Prvenstveni vzrok za škodni dogodek je treba pripisati vozniku osebnega vozila, ki je bistveno prekoračil omejitev hitrosti (72 km/h namesto 50 km/h), pri čemer do nesreče ne bi prišlo, če bi vozil pravilno. Ob upoštevanju njegove objektivne odgovornosti in premajhne skrbnosti pri vožnji (prekoračena hitrost, ki je odločilni vzrok za nastanek nesreče), je peščev prispevek k nastanku škode ne glede na ugotovitve o njegovih kršitvah cestno prometnih predpisov zgolj 15%.