Pri pravni osebi pojmovno ne moremo govoriti o njeni dalj časa trajajoči odsotnosti iz kraja, kjer je stavba na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Ta se lahko nanaša le na fizične osebe. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je sicer fizična oseba, vendar je ravno on dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno, kar vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa.
Sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem za zakup, se lahko izda, še preden preneha to razmerje.
zastavna pravica na nepremičnini - izvršljiv notarski zapis - elementi izvršilnega naslova - primeren izvršilni naslov
Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je torej predmet obveznosti, in ne predmet ali sredstvo izvršbe.
Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika, oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta odgovarja za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morda že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in zato hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno ter dodatno premoženje dolžnika.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da upnik z izvršilnim naslovom, ki ima pogodbeno dogovorjeno zastavno pravico le na nekem premoženju dolžnika, ne bi mogel doseči dodatnega prisilnega zavarovanja iste terjatve z zastavno pravico na (drugi) nepremičnini, tudi če izpolnjuje formalne pogoje iz 243. člena ZIZ.
Pobotni ugovor mora tožena stranka uveljavljati na izrecen in jasen način ob podani zadostni trrditveni podlagi glede obstoja nasprotne terjatve. Ker tožena stranka tega ni storila, je sodišče pravilno zavrnilo njen dokazni predlog za zaslišanje direktorja L., saj bi, ob tako nekonkretiziranih navedbah tožene stranke, izvedba takšnega dokaza služila predvsem nedopustnemu dopolnjevanju teh navedb.
motenje posesti – aktivna legitimacija – posestno varstvo – posestnik – organ pravne osebe
Tožnica je bila tista, ki je v najetem prostoru opravljala svojo gospodarsko dejavnost in izvrševala s tem povezana posestna dejanja. Tožničin poslovodja oziroma direktor in s tem njen zakoniti zastopnik pa je bil M. O. Tožnik kot poslovodja gostinskega lokala sploh ni bil organ pravne osebe, čeprav to trdi v pritožbi. Dejanske oblasti nad najetim prostorom ni izvajal v svojem imenu, ampak za tožnico. Ni pomembno, kakšen položaj mu je priznavala toženka. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa organi pravne osebe ali družbeniki. Tožnik zato ni upravičen do zahtevanega posestnega varstva.
ZDR člen 92, 92/2. OZ člen 417. ZPP člen 190, 190/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina - odpovedni rok - odstop terjatve - cesija
Tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi toženi stranki, zato mu pripada odškodnina za čas odpovednega roka, najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Tožnik je toženo stranko obvestil o prenosu svoje terjatve na določeno družbo na podlagi določil 419. člena OZ. Ni pravne ovire, da tožnik ne bi smel svoje terjatve prenesti na drugega, saj ne gre za neodtujljivo pravico.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je lahko odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi prvega odstavka 190. člena ZPP, ki določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Zato se je tožnik lahko pravdal v svojem imenu, vendar za tujo materialno pravico, kot je tudi postavil tožbeni zahtevek.
OZ člen 20, 20/1, 22, 22/1, 33, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba – verjetnost terjatve – zahtevek na sklenitev pogodbe – predpogodba – prodajna pogodba – bistvene sestavine pogodbe – način in čas izpolnitve obveznosti – pogajanja
Stranki nista uspeli doseči soglasja o načinu in času plačila kupnine, kar predstavlja bistveno sestavino prodajne pogodbe. Zato ni mogoče šteti, da je bila med njima sklenjena predpogodba, ki bi toženko zavezovala k sklenitvi glavne pogodbe, temveč je šlo za neuspela pogajanja, ki pa toženke ne zavezujejo.
načrt razdelitve posebne stečajne mase – pritožba upnika – ugovor upnika – nedovoljena pritožba
Ker upnica ni izkazala, da je v 15 dneh po objavi načrta razdelitve razdelitve posebne mase temu pravočasno ugovarjala, njena pritožba zoper sklep ni dovoljena.
ZFPPIPP določa le tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsak razpis javne dražbe, torej nujne sestavine, kar pa ne pomeni, da razpis ne sme vsebovati kakšnih drugih pogojev, ki v zakonu niso izrecno določeni, niso pa tudi z zakonom prepovedani, še zlasti, če gre za določila s katerimi se zasledujejo temeljna načela stečajnega postopka, kot je načelo hitrosti in zagotavljanja najugodnejših pogojev glede višine plačila terjatev upnikov.
Če je izvedena ločitev zapuščine, lastninska pravica in druge premoženjske pravice, ki so ob smrti pripadale zapustniku in ki so predmet ločitve zapuščine, ostanejo v zapuščini kot skup premoženja z omejeno pravno subjektiviteto - ločena zapuščina, na dediče pa preide le, kar po poplačilu separatistov ostane, in sicer ex nunc. Ločitveni upniki plačilo svojih terjatev lahko zahtevajo samo iz zapuščinskega premoženja (cum viribus hereditatis).
Zapustnikovi hčerki sta bili kljub ločitvi zapuščine s pravnomočnim sklepom o dedovanju razglašeni za dedinji (tudi) ločenega premoženja, česar sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe ni upoštevalo oziroma se do tega ni opredelilo. Sklep tudi nima razlogov o tem, ali je morda že v zapuščinskem postopku po pokojnem prvotnem dolžniku B. N. prišlo do ločitve zapuščine, oboje pa je odločilno za presojo, iz katerega premoženja, ki je predmet zapuščine po pokojnem A. N., se lahko upnik poplača in kdo je pasivno legitimiran za poplačilo njegove terjatve.
Pri presoji protipravnosti ravnanja članov vodenja in nadzora je ključnega pomena vprašanje razmejitve med napačno odločitvijo in kršitvijo dolžne skrbnosti. Vsaka napačna (in četudi škodljiva) odločitev še ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost, saj je članom vodenja in nadzora vselej potrebno pustiti določeno polje proste (lastne) presoje (t.i. privilegij poslovne presoje), sicer slednji ne bi bili več pripravljeni sprejemati tveganih poslovnih odločitev. Protipravnost ravnanja bo torej podana šele tedaj, kadar so bila pri sprejemanju poslovne odločitve kršena pravila poslovno finančne oziroma poslovodne stroke, na pa kadar se kot napačna izkaže vsebina poslovne odločitve.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - odškodnina - nagrada za narok - nagrada za postopek - novo sojenje - nagrada za postopek s pritožbo
Tožbeni zahtevek za sodno razvezo in izplačilo odškodnine po 118. členu ZDR, skupaj s preostalimi tožbenimi zahtevki, predstavlja spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Vrednost spornega predmeta po določbi drugega odstavka 24. člena ZOdvT (po katerem se vrednost spornega predmeta določi po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade) ni odvisna o višine zahtevane odškodnine. Zato uspeh tožnika v tem sporu ni odvisen od višine prisojene odškodnine.
Strankam pripada le ena nagrada za narok ne glede na to, koliko narokov je bilo v zadevi opravljenih. Več nagrad za narok jim pripada le, če je po razveljavitveni odločbi višjega sodišča zadeva vrnjena nižjemu sodišču v novo sojenje in je v ponovljenem postopku ponovno izveden narok pred nižjim sodiščem.
Strankam pripada le ena nagrada za postopek na prvi stopnji, čeprav je sodišče prve stopnje o zadevi večkrat odločalo. Nagrado za ponovljeni postopek stranka prejme le v primeru, če bi bila ta nagrada višja od nagrade, ki ji pripada za prvotni postopek (v tem primeru prejme razliko do višje nagrade).
Strankam pripada več nagrad za postopek s pritožbo, če je bil ta postopek zaradi vložitve pritožb zoper več odločb sodišča prve stopnje večkrat sprožen. Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo samo eno nagrado za postopek pred sodiščem prve stopnje ter dve nagradi za postopek s pritožbo in dve nagradi za narok.
škoda zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišča - vplivi rudarjenja - vplivno območje rudnika - sanacija - posedanje površin - sanacijski ukrepi - ustreznost izvedbe sanacijskih ukrepov - projekt sanacije - izvedensko mnenje - škoda na zemljiščih zaradi rudarjenja
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka škode zaradi zmanjšane vrednosti zemljišča ni utemeljevala s konkretnimi negativnimi vplivi rudarjenja, ampak s tem, da zaradi vpliva rudarjenja gradnja ni možna, torej izključno z njihovo lego na vplivnem območju rudnika. Ker vplivi niso ugotovljeni, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079984
OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 963. ZD člen 142.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka po pravilih o plačilnem nalogu – prometna nesreča – izplačilo zavarovalnine – subrogacija – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – soprispevek oškodovanca – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
V pravdi se ne presoja več, ali je listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, verodostojna listina ali ne, temveč utemeljenost tožbenega zahtevka.
Prvenstveni vzrok za škodni dogodek je treba pripisati vozniku osebnega vozila, ki je bistveno prekoračil omejitev hitrosti (72 km/h namesto 50 km/h), pri čemer do nesreče ne bi prišlo, če bi vozil pravilno. Ob upoštevanju njegove objektivne odgovornosti in premajhne skrbnosti pri vožnji (prekoračena hitrost, ki je odločilni vzrok za nastanek nesreče), je peščev prispevek k nastanku škode ne glede na ugotovitve o njegovih kršitvah cestno prometnih predpisov zgolj 15%.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070775
ZPP člen 7, 8, 212, 215. OZ člen 496, 771.
kupoprodajna pogodba – izpolnitev pogodbe – dejansko stanje – dajanje računa – trditveno in dokazno breme – spoznavna kriza
Ne glede na to, ali se zahtevek tožnice presoja kot zahtevek za plačilo kupnine ali kot zahtevek za plačilo tega, kar je bilo z veljavnim pooblastilom dvignjeno z njenega računa, je dokazno breme, da je bil tožnici denar izročen, na toženi stranki. Ne le zato, ker je v teoriji in sodni praksi ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistem, ki zatrjuje obstoj dejstva in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva, pač pa tudi zato, ker je to njeno breme po materialnem pravu.
določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju na zahtevo upnika – začasna odredba – zavarovalna začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – nastanek škode
Tožnik s tožbo na podlagi določbe 1. odstavka 57. člena ZZZDR kot upnik prvega toženca zahteva ugotovitev, da sporna nepremičnina spada v skupno premoženje tožencev in da znaša delež vsake od strank ½. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. Tožnik pravilno ugotavlja, da gre za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je zavarovanje – na podlagi upravičenja iz 57. člena ZZZDR v izvršilnem postopku, za realizacijo denarne terjatve do prvega toženca, zagotoviti predmet izvršbe. Gre torej za zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen ZIZ).
zavrnitev dokaza – informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – razpravno načelo – dejstva zunaj zaznavnega območja stranke
Sklicevanje na strokovni članek in na odločbo nemškega zveznega sodišča, po kateri stranki, ki ima pomanjkljivo strokovno znanje, visokih zahtev pri postavljanju tožbenih ali ugovornih trditev ni mogoče postaviti, je brezpredmetno, saj v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi bila izvedba tako imenovanega informativnega dokaza upravičena. Pomanjkljivega strokovnega znanja toženka v svoji vlogi ni navajala, prav tako ne, da je prav zaradi potrebe po posebnem strokovnem znanju predlagala izvedenca finančne stroke. Tudi sicer ni razvidno, kakšno posebno strokovno znanje za pregled listin, ki naj bi izkazovala plačila, naj bi bilo v konkretnem primeru potrebno.
Nadalje tudi ni moč govoriti o tem, da omenjene listine predstavljajo okoliščino, ki naj bi ležala zunaj toženkinega »zaznavnega območja«. Toženka je bila v relevantnem obdobju prokurist družbe X d.o.o., torej oseba, ki je nedvomno imela možnost poznati vsa dejstva, vključno s plačili kredita tožeči stranki in listinami, ki naj bi to dokazovale.
Terjatev iz menice je mogoče uveljaviti le ob predložitvi originala menice.
Za ustanovitev poroštva je potrebna poroštvena izjava, to je izjava poroka, da bo poravnal dolžnikovo obveznost. Izjava, da izroča menico kot porok in plačnik, ne zadošča.
predlog za začetek stečajnega postopka - procesna legitimacija ločitvenega upnika – domnevna insolventnost - pooblastilo - prenehanje pooblastila z začetkom stečajnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila - pravni interes ločitvenih upnikov za začetek stečajnega postopka - učinek potrjene prisilne poravnave - ločitvena pravica - sprememba zakonodaje - insolventnost dolžnika
ZFPPIPP ločitvenih upnikov ne izključuje iz kroga upravičenih predlagateljev za začetek stečajnega postopka. Upniku je prepuščena izbira, katerega postopka za uveljavljanje svoje terjatve in poplačilne (ločitvene) pravice iz določenega dolžnikovega premoženja se bo poslužil.
Dolžnik je v zamudi s plačilom terjatve v tistem delu terjatve predlagateljev, ki je krita z vrednostjo zastavljenega premoženja, iz katerega se bodo predlagatelji lahko poplačali. Le za razliko med višino terjatve in z unovčitvijo ločitvene pravice doseženim poplačilom terjatve pa se preostanek terjatve obravnava kot nezavarovana terjatev, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava (3. odstavek 213. člena ZFPPIPP) in torej tudi delež in roki plačila nezavarovanih terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057193
OZ člen 149, 153, 153/2. ZPP člen 254, 315, 339, 339/1.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – miniranje – razbremenitev objektivne odškodninske odgovornosti – vmesna sodba – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazovanje z izvedenci – uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno menilo, da se je minerska družba razbremenila objektivne odgovornosti, ker je bilo samo miniranje v skladu z Zakonom o rudarstvu. Spregledalo je, da je tožeča stranka trdila, da ni bilo opravljeno v skladu z rudarskim projektom oziroma da je bil le-ta drugačen. Dejstvo, da je rudarski projekt izdelala hčerinska družba tožene stranke in po njenem naročilu, lahko pomeni, da je šlo za razmerje med izvajalcem in podizvajalcem. Za razbremenitev objektivne odgovornosti mora tožena stranka dokazati, da dela miniranja niso povzročila škode na hiši tožnikov, ampak, da je škoda v celoti nastala zaradi plazovitosti terena, načina izgradnje hiš in razmočenosti terena, na kar tožena stranka ni mogla računati in se temu izogniti.