Pritožbeno sodišče je šele 17. 7. 2014 prejelo dopis toženca, v katerem sodišče obvešča, da sedaj stanuje na drugem naslovu. Tako se izkaže, da je sodišče pravilno vročalo sodbo. Toženec ni dokazal svojih trditev, da bi sodišče obvestil o tem prej, kot v dopisu z dne 17. 7. 2014.
Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
Toženec je bil v kreditnem razmerju z banko. Ker je banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ), prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070717
ZNP 9 člen.
postopek za delitev solastnih nepremičnin – uveljavljanje večjega solastniškega deleža – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Prva nasprotna udeleženka je vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin do 1/12, zato je manj verjetna pravica predlagateljice, ki zatrjuje, da prva nasprotna udeleženka ni lastnica nepremičnin.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – nedovoljene pritožbene novote
Upnik mora v postopku zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo izkazati hudo nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V konkretnem primeru so tožniki izkazali, da je toženec tekom pravdnega postopka prodal dve (edini neobremenjeni) nepremičnini, poleg tega pa tudi, da bo ravno zaradi tega konkretnega ravnanja toženca, uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena.
V primeru, ko sodišče (vsaj delno) ugodi primarnemu zahtevku, se sodišče v podredni zahtevek skladno s 3. odstavkom 182. člena ZPP sploh ne sme spuščati in ga tudi ne omenjati v izreku. Očitana kršitev o pomanjkanju razlogov glede podrednega zahtevka je torej neutemeljena.
SPZ člen 48. ZTLR člen 21, 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – izgradnja nove stvari – adaptacija podstrešja – priposestovanje – nedobroverna posest – verzijski zahtevek – povrnitev vlaganj v nepremičnino
Adaptacije ali obnove že obstoječega masardnega dela v stanovanje, ne pomenijo izgradnje nove stvari. Za novo stvar ne gre, če se z gradnjo spremeni razporeditev prostorov, ali se izboljšajo bivalne razmere, hiša pa ohranja prvotni pomen.
Od priče ni mogoče pričakovati, da bo na dan, ko je vabljena na zaslišanje, preložila prav vse svoje službene obveznosti. Priča je ravnala skrbno, preverila je koliko časa ima Okrajno sodišče v Škofji Loki predvidenega za obravnavo, na katero je bila vabljena; utemeljeno je pričakovala, da bo imela dovolj časa, da se po zaključku naroka v Škofji Loki udeleži naroka v obravnavani zadevi. Ko se njena pričakovanja niso uresničila, je o zamudi še pravočasno obvestila sodišče prve stopnje. Višje sodišče ocenjuje, da v tem primeru pogoji za kaznovanje priče niso bili izpolnjeni.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070726
ZASP člen 147, 147/1. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – avtorsko zaščitena glasbena dela – trditveno in dokazno breme – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV – tek zakonskih zamudnih obresti
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta pa ne predpisuje obveznosti plačila DDV.
Sklicevanje sodišča na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je povsem na mestu. Edino izjemo predstavlja umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker je tožnica predmetno tožbo (očitno) vložila iz previdnosti, je nosila tudi stroškovni riziko njenega morebitnega umika.
O izpolnitvi tožbenega zahtevka je moč govoriti, če nasprotna stranka prostovoljno ravna v skladu z njim (torej s tistim, kar se v njem od nje zahteva). To pa seveda ne velja za primer, ko tožnik zahtevano uresniči mimo (brez volje oziroma sodelovanja) toženca.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061081
ZPP člen 63.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek – izključna krajevna pristojnost
Izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek, je v 63. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisana za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom.
V prvem primeru („med stečajnim postopkom“) je odločilen čas nastanka spora, ne pa začetek sodnega postopka.
V drugem primeru („v zvezi s stečajnim postopkom“) pa pride do pritegnitve pristojnosti le, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom, kar pa glede na zapadlost vtoževane terjatve v konkretnem primeru ni podano.
Spor je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne med njim, zaradi česar na tej podlagi ne more priti do pritegnitve pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0081845
OZ člen 126, 280. ZPP člen 183, 183/1.
izpolnitev obveznosti – nasprotna tožba – pogodba v korist tretjega – aktivna legitimacija
Vložitev nasprotne tožbe ni obveznost, temveč pravica toženca, prav tako pa tudi ne obstaja dolžnost sodišča, da ju obravnava skupaj.
Čeprav je nasprotna tožba toženčevo obrambno sredstvo, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če je sodišče ne obravnava skupaj s tožbo. Če jo obravnava posebej, vložnik nasprotne tožbe v svojih pravicah zaradi tega ne more biti prizadet.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070709
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPP člen 4, 254, 254/2. …...........
trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – nastanek škodnega dogodka – postavitev novega izvedenca – načelo neposrednosti
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je škodni primer zgodil, ne more uveljavljati odškodnine za svojo škodo. Pri tem ni pomembno, da je bil tožnik sopotnik. Tudi sopotnik mora dokazati obstoj škodnega dogodka. V tem primeru pa je sodišče z izvedencem ugotovilo, da do trka dveh vozil, kar zatrjuje tožnik, sploh ni prišlo.
ZASP člen 159, 168. OZ člen 247, 247/3, 299, 299/2.
avtorski honorar – dolžnost uporabnikov do obveščanja – avtorsko varovana dela – obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev – nadomestilo za uporabo avtorskih del – veljavnost pravilnika – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – pogodbena kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ugotovljena dejstva v zvezi z uporabo glasbenih del, zlasti dejstvo, da toženec nikoli ni nasprotoval svoji obveznosti plačila, ki je bilo po višini sicer sporno in je tudi svojo zakonsko dolžnost obveščanja tožnika izpolnil, ne omogočajo zaključka o namerni kršitvi avtorske pravice ali kršitvi iz hude malomarnosti. Zato ni pogojev za izrek civilne kazni.
odpust dolžnikovih obveznosti - postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - zaprtje računa in odprtje novega
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081857
ZGD-1 člen 255, 255/2, 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. OZ člen 46, 94, 99, 99/1, 1050.
odgovornost uprave – poravnava – napake volje
Član organa vodenja mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Člani organa vodenja so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pravdni stranki sta s Sporazumom sklenili poravnavo, saj sta obe navajali, da so bili določeni spori. Zmota lahko predstavlja razlog za izpodbojnost Sporazuma, in sicer je upoštevna le bistvena zmota, tega pa tožeča stranka ne uveljavlja. Sporazuma namreč ne izpodbija, kar pomeni, da ta še vedno velja.
ZPP člen 285, 305.a. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1, 59/2.
zunajzakonska skupnost - nepopolna ugotovitev obsega skupnega premoženja - višina zaslužkov pravdnih strank - skrb za skupne otroke - materialno procesno vodstvo
V izpodbijani sodbi ni nobene ugotovitve o višini zaslužkov pravdnih strank. Zagotovo je upoštevna skrb enega partnerja za skupne otroke, vendar to ne pomeni, da drugi partner z višjim zaslužkom ne more dokazovati svojega višjega prispevka, zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kakšen je bil njun zaslužek.
nagrada in stroški izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje z vsebino mnenja
Pritožbene navedbe predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenčeve nagrade.
pravda po izvršbi - bianco menica - solidarno poroštvo - zahtevek za plačilo - zapadlost terjatve - trajanje poroštva
Vsebina poroštva je prav v tem, da je porok dolžan izpolniti zapadlo dolžnikovo obveznost, če ta tega ne stori (1012. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Pred zapadlostjo (30. 4. 2012) tožeča stranka ni mogla zahtevati plačila ne od dolžnika, ne od poroka.