plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – naknadno plačilo sodne takse
Zakon ne predvideva možnosti, da bi bila s kasnejšim plačilom takse nepravočasnost plačila sanirana.
povzročitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – domneva vzročnosti – delujoča motorna žaga kot nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba palca desne roke – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina – soprispevek oškodovanca – zakonske zamudne obresti
Sodna praksa je že sprejela stališče, da je delujoča motorna žaga nevarna stvar, žaganje drv s takšno žago pa nevarna dejavnost. Za škodo nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo pa se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
zapuščinski postopek – odpoved dedovanju – odpoved dediščini v korist določenega dediča – izjava o odstopu dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini.
ZRPPN člen 23, 53, 55. ZUreP-1 člen 93, 103, 104, 105, 105/5, 177. ZSZ člen 53. OZ člen 101, 299, 299/1, 299/2. ZOR člen 324, 324/1, 324/2. ZNP člen 97, 104. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 395-10.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – zamuda s plačilom odškodnine – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Stališča, da je razlastitvena upravičenka v zamudi s plačilom odškodnine najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, ni mogoče nekritično upoštevati v primerih, ko se o odškodnini odloča na podlagi ZRPPN. V teh primerih pride do zamude, ko se izteče rok za prostovoljno izpolnitev, ki ga določa 55. člen tega zakona.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in novi dokazi – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov – pravdna sposobnost stranke
Tožnikova pravdna sposobnost odločilno vpliva na presojo njegove krivde za nenavajanje določenih navedb in nepredlaganje določenih dokazov v prejšnjem rednem postopku. Stranki, ki nima pravdne sposobnosti in v postopku ni pravilno zastopana, ni mogoče očitati opuščene skrbnosti oziroma odgovornosti za nepravočasno navajanje trditev in predlaganje dokazov, kot jo je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče. Ob izvedenskih mnenjih, ki so v spisu, in iz katerih izhaja, da tožnik tedaj ni bil sposoben skrbeti za svoje koristi, ni bil sposoben izražati svoje volje, po ugotovitvah sodišča pa ni bil sposoben niti za zaslišanja (pri čemer iz izvedenskih mnenj izhaja celo, da ni bil sposoben niti za komunikacijo z izvedenci, ki so sicer strokovnjaki), se izkaže, da je sprejeta odločitev, češ da bi v prvem postopku lahko sam pravočasno predlagal vse dokaze glede svoje zaposlitve, nerazumljiva, protislovna in nepravilna.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081862
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
delniška družba – odškodninska odgovornost člana uprave – tožba za povrnitev škode zoper člana uprave – nesporna dejstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obstoj škode
Stališče o neobstoju škode kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti, temelječe na ugotovitvi, da je korist, ki jo je pridobila tožnica zaradi spremenjene naložbene strukture, nekajkrat višja od višine izplačil po spornih pogodbah, je zmotno. Pri presoji o obstoju odškodninske odgovornosti članov uprave je treba upoštevati stanje stvari v času sprejemanja odločitve. Za obravnavani primer to pomeni, da ugotovitve o višini koristi, ki naj bi jo tožnica pridobila zaradi spremenjene naložbene strukture, same po sebi ne zadostujejo za zaključek o neobstoju škode.
Za presojo, ali sta toženca s sklenitvijo spornih pogodb in z odobritvijo dogovorjenega izplačila ravnala v dobro družbe, so bistvene ugotovitve o predmetu izpolnitve po spornih pogodbah. Šele na podlagi teh ugotovitev bo mogoča presoja, ali je bilo delo, opravljeno na podlagi pogodb, za družbo potrebno in ekonomsko upravičeno.
Glede na to, da je bilo eno izmed vprašanj, ki so ga pravdne stranke obravnavale v vlogah, in o katerem se niso strinjale, vprašanje, ali je bila s spornima pogodbama dogovorjena le izdelava pisnih študij in analiz ali tudi ustno svetovanje, ki naj bi ga opravili zaposleni iz svetovalne družbe, je zaključek sodbe, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je prvotoženec potrebne nasvete, mnenja, analize in znanja za odločitve o spremembi tožničine naložbene strukture sprejel na podlagi svetovanja, opravljenega po spornih pogodbah, napačen.
ugovor tretjega – pogoji in rok za ugovor – pravni interes
V 64. členu ZIZ ni določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi. Odločilno za obstoj pravnega interesa tretjega za vložitev ugovora je, ali je predmet izvršbe v sklepu o izvršbi določen oziroma opredeljen, tako da je nedvomno, da se s sklepom dovoljuje izvršba na tem predmetu.
Prvotoženka je bila zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine in je lahko razpolagala s sporno nepremičnino. S posebnim dogovorom je bilo izrecno dogovorjeno, da bo sporno nepremičnino prodala brez omejitev glede višine kupnine v roku enega leta. Sporna pogodba že iz teh razlogov ne more biti nična, saj ne nasprotuje nobenim prisilnim predpisom, niti morali, niti ni nedopustne podlage, kot pravno zmotno in nevzdržno ugotavlja sodišče prve stopnje. V kolikor sta toženi stranki sklenili pogodbo za višjo ceno, kot izhaja iz sporne kupoprodajne pogodbe, ima tožnik le dajatveni zahtevek na plačilo razlike kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078975
OZ člen 33, 33/5, 65, 104.
pogodbeni dogovor - predpogodba - predpostavka plačila preostanka kupnine - rok za plačilo - rok za izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - obveznost sklenitve glavne pogodbe - odškodninska odgovornost za neizpolnitev predpogodbe - dogovor o ari - pravne posledice neizpolnitve pogodbe
Z iztekom roka, ko bi moral toženec plačati preostalo kupnino, je za tožnika obveznost sklenitve glavne pogodbe ugasnila.
Zaradi neizpolnitve dogovorjene obveznosti v odrejenem roku (plačila preostanka kupnine) je za nesklenitev glavne pogodbe odgovoren toženec.
Stranka, ki je odgovorna za nesklenitev glavne pogodbe, je obvezana ne le do prepustitve are, ampak tudi do razlike do popolne odškodnine, ki je nastala pogodbi zvesti stranki.
ZDR člen 204, 204/2. ZJU člen 21, 21/1. ZSPJS člen 14, 49.c.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - pogoj izobrazbe - izobrazba - javni uslužebenec
Tožnica je kljub prevedbi na delovno mesto “laboratorijski tehnik II” od 1. 8. 2008 do vključno 28. 2. 2011 dejansko opravljala dela, ki sodijo v delokrog inženirja za laboratorijsko biomedicino II. Zato tožnici pripada plačilo za delo inženirja laboratorijske biomedicine, ki ga je dejansko opravljala, čeprav tožena stranka v spornem času ni imela sistemiziranega ustreznega delovnega mesta, ki bi ta dela obsegala. To delovno mesto je predvideno že v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Ker je tožnica v spornem obdobju opravljala delo na na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane, ji skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
ZTLR člen 54, 56. SPZ člen 218, 226, 227, 227/2, 266. ZUreP-1 člen 110. ZPP člen 1. ODZ paragraf 479.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - nepravilna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - sprememba zakonodaje - neodplačnost priposestvovane služnostne pravice - ustanovitev služnostne pravice - stvarna pristojnost
Priposestvovanje neprave stvarne služnosti je mogoče.
V okviru 8. odstavka 110. člena ZUreP-1 predpisana odškodnina, ki pripada lastniku v primeru ustanovitve služnosti (v javno korist), se nanaša zgolj na postopek za prisilno ustanovitev služnosti v javno korist. S takšno ureditvijo zakon ne posega v pravni položaj služnostnih pravic, pridobljenih pred njegovo uveljavitvijo, ne spreminja njihove vsebine in jih ne omejuje z novo denarno obveznostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070732
OZ člen 179.
pravica do pietete – prekop groba – osebnostne pravice – povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti
Prekop groba (ter izkop in prenos posmrtnih ostankov) ne more biti predmet prostega razpolaganja strank.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožničine osebnostne pravice – v njeno duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega in se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055769
KZ-1 člen 246, 246/1, 246/2. KZ-1B člen 128, 128/1. ZKP člen 52, 52/1.
zloraba bančne ali kreditne kartice - sprememba kazenskega zakona - milejši predpis - predlog oškodovanca za pregon - ustavitev kazenskega postopka
Obtoženemu se v obtožnici očita storitev kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 246. člena KZ-1, torej po določilih zakona, katera so veljala v času, ko bi naj prišlo do njegove izvršitve. Za storitev takšnega kaznivega dejanja je bila v zakonu zagrožena kazen zapora do petih let. Kasneje je prišlo do spremembe kazenske zakonodaje in je kaznivo dejanje kot se obtožencu očita, bilo sedaj potrebno pravno opredeliti po določilih prvega odstavka 246. člena Kazenskega zakonika-1B (v nadaljevanju KZ-1B). Za to kaznivo dejanje pa ni zagrožena le blažja kazenska sankcija (zapor do dveh let), ampak se zahteva tudi to, da je za pregon storilca podan predlog (četrti odstavek 246. člena KZ-1B).
Kljub pravilnosti ugotovitve, da predlog za pregon obtoženca s strani oškodovane banke ni bil dan v roku določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP, to ne pomeni, da so zaradi tega podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon obdolženca, zaradi česar bi bila na glavni obravnavi izdana zavrnilna sodba po določilih 4. točke 357. člena ZKP, saj prvi odstavek 128. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika-1B določa, da se določila četrtega odstavka 246. člena KZ-1B uporabljajo za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.
Menica je neodvisna od pravnega posla, iz katerega je nastala, menična obveznost je abstraktna, samostojna obveznost, ki temelji na enostranski izjavi podpisnikov menice. Tisti, ki od meničnega zavezanca (trasanta, akceptanta ali avalista) terja plačilo menične vsote, se mora izkazati kot menični upravičenec.
pravda po izvršbi - bianco menica - solidarno poroštvo - zahtevek za plačilo - zapadlost terjatve - trajanje poroštva
Vsebina poroštva je prav v tem, da je porok dolžan izpolniti zapadlo dolžnikovo obveznost, če ta tega ne stori (1012. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Pred zapadlostjo (30. 4. 2012) tožeča stranka ni mogla zahtevati plačila ne od dolžnika, ne od poroka.
nagrada in stroški izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje z vsebino mnenja
Pritožbene navedbe predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenčeve nagrade.