IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0080921
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. URS člen 14, 14/2.
predhodna odredba – pogoji za izdajo – odločba domačega sodišča – enakost pred zakonom
V skladu z obrazložitvijo Ustavne odločbe U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 se plačilni nalog in sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine in proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, ne moreta več šteti za odločbo domačega sodišča v smislu določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070690
SPZ člen 70. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 31.
delitev solastne stvari – delitev v naravi – nova solastninska skupnost – vročanje pisanj – pooblaščenci – sodna določitev vrednosti predmeta postopka
Z izpodbijani sklepom sodišče solastninske skupnosti ni razdelilo, temveč jo je preoblikovalo takó, da je na posameznih nepremičninah določilo novo solastniško sestavo in novo razmerje idealnih deležev. Takšen način delitve pa ne ustreza nobenemu izmed zakonsko taksativno določenih načinov iz 70. člena SPZ. Sodna praksa ga dopušča zgolj v primeru, ko udeleženci s takšnim preoblikovanjem solastniške skupnosti soglašajo. Tega pa v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti.
Toženec je bil v kreditnem razmerju z banko. Ker je banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ), prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – nedovoljene pritožbene novote
Upnik mora v postopku zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo izkazati hudo nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V konkretnem primeru so tožniki izkazali, da je toženec tekom pravdnega postopka prodal dve (edini neobremenjeni) nepremičnini, poleg tega pa tudi, da bo ravno zaradi tega konkretnega ravnanja toženca, uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena.
V primeru, ko sodišče (vsaj delno) ugodi primarnemu zahtevku, se sodišče v podredni zahtevek skladno s 3. odstavkom 182. člena ZPP sploh ne sme spuščati in ga tudi ne omenjati v izreku. Očitana kršitev o pomanjkanju razlogov glede podrednega zahtevka je torej neutemeljena.
Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).
ugovor tretjega – pogoji in rok za ugovor – pravni interes
V 64. členu ZIZ ni določen najzgodnejši trenutek, ko je mogoče vložiti ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi. Odločilno za obstoj pravnega interesa tretjega za vložitev ugovora je, ali je predmet izvršbe v sklepu o izvršbi določen oziroma opredeljen, tako da je nedvomno, da se s sklepom dovoljuje izvršba na tem predmetu.
sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - sprememba stvarne pristojnosti
Sprememba tožbe je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če zaradi tega ne pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.
Prav ima tudi tožeča stranka, da se dokazni postopek še ni začel in da se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla, da sodišče še ni opravilo prvega naroka za glavno obravnavo in lahko na njem izvede materialnoprocesno vodstvo po primarnem tožbenem zahtevku spremenjene tožbe in po podrednem tožbenem zahtevku, s čimer bo postopek čim bolj ekonomičen.
odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - neprizadetost pravic drugih oseb
V skladu z 2. odstavkom 33. člena ZNP lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Ker so se drugi udeleženci z razveljavitvijo oziroma spremembo strinjali, ne drži, da pogoji za razveljavitev prvotnega sklepa ne bi bili podani.
Pritrditi je stališču pritožbe, da je s tem, ko je bil izvršilni postopek VL 2010 s sklepom Okrajnega sodišča na P z dne 15. 7. 2013 pravnomočno ustavljen in posledično izbrisana zastavna pravica na vozilu, tožeča stranka dejansko dosegla to, za kar si je prizadevala v tem postopku. Do „izpolnitve“ njenega zahtevka je tako prišlo v samem izvršilnem postopku, k čemur je prispevalo prav ravnanje tožene stranke, ki ločitvene pravice na avtomobilu, ki je bil predmet izvršbe in tudi te pravde, ni uveljavljala. Da je prišlo do obravnavane tožbe zaradi ravnanja tožene stranke pa tudi ni dvoma, saj je slednja v izvršilnem postopku vloženemu ugovoru tretjega nasprotovala in je bila zaradi takšnega njenega ravnanja v namen varstva svoje lastninske pravice na predmetnem vozilu tožeča stranka prisiljena vložiti to tožbo.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079433
ZMZPP člen 20. ZM člen 1, 95.
prevzem menične obveznosti – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava
Za presojo ustreznosti oblike na Dunaju izdane trasirane menice na lastni ukaz, ki jo je toženka sprejela in podpisala (akceptirala) v Mariboru ter s tem postala glavna menična zavezanka, je treba uporabiti slovensko pravo.
OZ člen 3, 590, 590/1, 592, 593, 596, 597. EZ člen 94, 94/1.
najemna pogodba – obratovalni stroški – dogovor med lastnikom in najemnikom – sistem za merjenje dejanske porabe – pavšalni znesek stroškov – skrite napake v najem dane stvari – grajanje napak – sankcije – dolžnost plačevanja najemnine
Skrite napake, tudi v primeru pravočasnega grajanja, tožene stranke ne bi odvezale dolžnosti plačevanja najemnine oziroma ji ne bi omogočale, da plačevanje samovoljno opusti.
EZ, ki je lastnike večstanovanjskih stavb in stavb z več kot 4 posameznimi deli, zavezal k vzpostavitvi sistema za merjenje dejanske porabe, ne vpliva na položaj stranke, ki se je z najemno pogodbo zavezala k plačevanju stroškov v pavšalnem znesku. EZ ureja položaj lastnikov. Kakšen dogovor o obračunavanju stroškov ti sklenejo z najemniki, ni stvar zakonskega urejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070732
OZ člen 179.
pravica do pietete – prekop groba – osebnostne pravice – povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti
Prekop groba (ter izkop in prenos posmrtnih ostankov) ne more biti predmet prostega razpolaganja strank.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožničine osebnostne pravice – v njeno duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega in se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081850
SZ člen 31, 31/1. SPZ člen 115. OZ člen 190, 190/1, 197, 204. ZPP člen 214, 214/2.
plačilo stroškov upravnika – neveljavnost pogodbe o upravljanju – neupravičena obogatitev – konkretizacija obratovalnih stroškov po višini – trditvena podlaga – izdatek za drugega – verzija – poslovodstvo brez naročila – neprerekane trditve
Tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, in ne v razmerju do resničnega dolžnika, se povzeto splošno pravilo dopolnjuje s pravili vračanja. Iz teh med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. To pravilo omogoča pasivno legitimacijo resničnega dolžnika in je posledično uporabljivo za tristranska razmerja, v katerih nastopajo plačnik, resnični dolžnik in prejemnik plačila. Vendar pa je razmerju med plačnikom in resničnim dolžnikom verzijski zahtevek mogoč zgolj v primeru, da je bila plačana obveznost, ki bi jo bil resnični dolžnik dolžan izpolniti po zakonu. Ker etažni lastniki nosijo obveznosti na skupnih delih sorazmerno njihovemu solastniškemu deležu, je mogoče zaključiti, da je bilo plačilo stroškov v zvezi z obratovanjem zakonska dolžnost tožene stranke.
Sklicevanje na obsežne razdelilnike v primeru, ko lastnik ugovarja, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj, saj obseg dokumentacije onemogoča preizkus pravilnosti izračuna. Ni namreč naloga sodišča, da iz obsežnih prilog samo računa deleže, ki jih je dolžna plačati tožena stranka, četudi bi to lahko storilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bilo opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podano utemeljeno (iz razloga, ker je tožnica spornega dne predčasno zapustila delovno mesto). Svojo obrazložitev je oprlo na izjavo kontrolorja in čistilca pri toženi stranki. Zaslišalo je le kontrolorja. Svojo odločitev je oprlo na pisno izjavo čistilca in se z zaslišanjem ni prepričalo, ali njegova pisna izjava drži. V ponovljenem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi čistilca in na podlagi vseh izjav ponovno oceniti, ali je tožnica dejansko neupravičeno zapustila delovno mesto pred koncem dela.
ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/3, 55/4, 55/8, 56, 56/1, 56/2. ZFPPIPP člen 221a.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – kriteriji za velikost družbe – zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – nadrejena družba – namen poenostavljene prisilne poravnave
Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave je omogočiti majhnim podjetjem, da bi se prestrukturirala brez velikih stroškov, ki jih ne zmorejo, pri čemer v zvezi z rednim poslovanjem niso dolžna sestavljati konsolidiranih letnih poročil, kar hkrati pomeni, da bi jih prvič morala sestaviti ravno za namen postopka prisilne poravnave, kar je povezano z visokimi stroški, in že zato ni razlogov za olajšanje postopka prisilne poravnave.
Pri določitvi kriterijev za velikost družbe je treba upoštevati tudi določila 8. odstavka 55. člena ZGD-1, ki "izničijo" kriterije iz 2., 3. ali 4. odstavka 55. člena ZGD-1, med drugim tudi v primeru, ko gre za nadrejeno družbo. Taka družba ne more predstavljati mikro ali majhne družbe.
nagrada in stroški izvedenca – pravica do nagrade – nestrinjanje z vsebino mnenja
Pritožbene navedbe predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivali na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenčeve nagrade.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - plačilo odškodnine - odbitna franšiza - odmera pravdnih stroškov - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi
V navedeni polici, na katero je tožeča stranka opirala svoj tožbeni zahtevek, je v resnici dogovorjena odbitna franšiza 250,00 EUR. Po določbi prvega odstavka 965. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ima tožeča stranka neposreden odškodninski zahtevek zoper toženo stranko, vendar največ do zneska njene obveznosti.
začetek stečajnega postopka - imenovanje stečajnega upravitelja - pritožba zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja - dvojna družba
Stečajni dolžnik je res vpisan v sodni register kot dvojna družba, torej kot komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov. Ne glede na navedbe pritožbe pa gre za samostojen pravni subjekt, ki samostojno nastopa na trgu, gre za osebo z lastno pravno subjektiviteto. V skladu z ZFPPIPP, ki je matični zakon za stečajne postopke nad gospodarskimi družbami, ni mogoče voditi le enega stečajnega postopka nad obema družbama, kaj šele, da bi v stečajni postopek nad komanditno družbo vključili še drugo komanditno družbo. Nad vsakim pravnim subjektom se začne samostojen stečajni postopek.
Pritožba stečajnega dolžnika je uperjena tudi zoper imenovanje stečajnega upravitelja. Zoper to odločitev sodišča prve stopnje stečajni dolžnik sploh nima pritožbe. Stečajnega dolžnika pa se ne tiče dejstvo, kdo od upraviteljev bo vodil stečajni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00055769
KZ-1 člen 246, 246/1, 246/2. KZ-1B člen 128, 128/1. ZKP člen 52, 52/1.
zloraba bančne ali kreditne kartice - sprememba kazenskega zakona - milejši predpis - predlog oškodovanca za pregon - ustavitev kazenskega postopka
Obtoženemu se v obtožnici očita storitev kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 246. člena KZ-1, torej po določilih zakona, katera so veljala v času, ko bi naj prišlo do njegove izvršitve. Za storitev takšnega kaznivega dejanja je bila v zakonu zagrožena kazen zapora do petih let. Kasneje je prišlo do spremembe kazenske zakonodaje in je kaznivo dejanje kot se obtožencu očita, bilo sedaj potrebno pravno opredeliti po določilih prvega odstavka 246. člena Kazenskega zakonika-1B (v nadaljevanju KZ-1B). Za to kaznivo dejanje pa ni zagrožena le blažja kazenska sankcija (zapor do dveh let), ampak se zahteva tudi to, da je za pregon storilca podan predlog (četrti odstavek 246. člena KZ-1B).
Kljub pravilnosti ugotovitve, da predlog za pregon obtoženca s strani oškodovane banke ni bil dan v roku določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP, to ne pomeni, da so zaradi tega podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon obdolženca, zaradi česar bi bila na glavni obravnavi izdana zavrnilna sodba po določilih 4. točke 357. člena ZKP, saj prvi odstavek 128. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika-1B določa, da se določila četrtega odstavka 246. člena KZ-1B uporabljajo za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.