CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078974
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 156, 274, 274/1. ZOdvT tarifna številka 3102.
sklepčnost tožbe - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - posojilna pogodba - pravno poslovno razmerje - solidarna odgovornost zakoncev - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev separatnih stroškov - nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke
Podrejeni tožbeni zahtevek je bil v drugi zadevi zavrnjen zaradi nesklepčnosti (ni bilo podane nobene trditvene podlage o njem), zato ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar v razmerju med omenjeno pravdo in to pravdo, v kateri je bil uveljavljan sklepčni tožbeni zahtevek.
Pravno poslovno razmerje med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti zanju kot stranki tega obligacijskega razmerja. Toženka je dolžna vrniti posojilo tožniku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe med njima. Ali so posojena denarna sredstva predstavljala skupno premoženje tožnika in njegove žene ali ne, ni pomembno za to pravdo (glede vprašanja tožnikove aktivne legitimacije).
Posojilo po navedeni posojilni pogodbi je skupen dolg tožencev kot bivših zakoncev, ker je bila obveznost prevzeta v zvezi z njunim skupnim premoženjem, zato sta toženca solidarno dolžna vrniti preostali del posojila
vložitev izrednega pravnega sredstva – dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – opravljen pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – odprava pomanjkanja postulacijske sposobnosti – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – zavrženje revizije – pooblaščenci – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta
Stranka je revizijo vložila sama, v takšnem primeru sodišče, če stranka najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo zavrže. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče stranko (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0081845
OZ člen 126, 280. ZPP člen 183, 183/1.
izpolnitev obveznosti – nasprotna tožba – pogodba v korist tretjega – aktivna legitimacija
Vložitev nasprotne tožbe ni obveznost, temveč pravica toženca, prav tako pa tudi ne obstaja dolžnost sodišča, da ju obravnava skupaj.
Čeprav je nasprotna tožba toženčevo obrambno sredstvo, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če je sodišče ne obravnava skupaj s tožbo. Če jo obravnava posebej, vložnik nasprotne tožbe v svojih pravicah zaradi tega ne more biti prizadet.
povzročitev škode – odgovornost za škodo od nevarne stvari – domneva vzročnosti – delujoča motorna žaga kot nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – poškodba palca desne roke – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – pravična denarna odškodnina – soprispevek oškodovanca – zakonske zamudne obresti
Sodna praksa je že sprejela stališče, da je delujoča motorna žaga nevarna stvar, žaganje drv s takšno žago pa nevarna dejavnost. Za škodo nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo pa se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podlage, da bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je ob prijavi vloma v njegovo stanovanjsko hišo zavarovalnici navedel neresnične podatke o odtujenih predmetih, za katere je vedel, da mu niso bili odtujeni, s čimer je zavarovalnici (in pred tem policiji) lažno prikazoval okoliščine ter si na tak način pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je sporne tehnične predmete, ki jih je prijavil kot odtujene, dejansko imel oziroma je z njimi razpolagal, kar so potrdile priče. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik z očitanim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja goljufije po členu 211/1 KZ-1. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 111/1 ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070670
OZ člen 131, 179. ZPP člen 243, 278.
podlage odškodninske odgovornosti – pravica do izvedbe dokaza – poškodba vratne hrbtenice – nateg vratnih mišic – dokazovanje utrpelih poškodb z izvedenci – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za strah
V sodni praksi je glede poškodb v smislu natega vratnih mišic prevladujoče stališče, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa še izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca. Zgolj v primerih, ko je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvomna v smislu, da so na telo (domnevnega) oškodovanca delovale tako minimalne sile, da do poškodb nikakor ne bi moglo priti, je mogoče o zahtevku odločiti (z zavrnitvijo) brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - dodatek za povečan obseg dela in obremenitve
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitve v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnica je bila v spornem obdobju razporejena na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delala, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Če ni mogoče zanesljivo zaključiti, da je podpis na potrdilu, ki izkazuje nastanek posojilnega razmerja, toženčev, to pomeni, da toženec nanj ne more opirati svoje ugovorne trditve, da ni podpisal potrdila o prevzemu posojilne obveznosti, hkrati pa tudi, da niti tožnik nanj ne more opirati svoje trditve, da je nastanek posojilnega razmerja izkazan s strani toženca podpisanim potrdilom. Če na potrdilu ni mogoče graditi zaključka o obstoju spornega razmerja, je to v skladu z omenjenim pravilom o materialnem dokaznem bremenu v škodo tožnika.
ZD člen 128, 175. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2.
upnik zapuščinskega postopka – omejitev dedovanja – denarna socialna pomoč – kaducitetna pravica – uveljavitev in začetek uporabe zakona
Zakonodajalec je v ZSVarPre-C uzakonil, da se ne glede na določbe 128. in 129. člena ZD do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do 2/3 prejetih sredstev (in torej ne do celote, kot to izhaja iz določbe 1. odstavka 128. člena ZD), pa še to le, če je zapustnik to pomoč prejemal 12 ali manj mesecev, sicer omejitve dedovanja sploh ni.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079433
ZMZPP člen 20. ZM člen 1, 95.
prevzem menične obveznosti – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava
Za presojo ustreznosti oblike na Dunaju izdane trasirane menice na lastni ukaz, ki jo je toženka sprejela in podpisala (akceptirala) v Mariboru ter s tem postala glavna menična zavezanka, je treba uporabiti slovensko pravo.
Pritrditi je stališču pritožbe, da je s tem, ko je bil izvršilni postopek VL 2010 s sklepom Okrajnega sodišča na P z dne 15. 7. 2013 pravnomočno ustavljen in posledično izbrisana zastavna pravica na vozilu, tožeča stranka dejansko dosegla to, za kar si je prizadevala v tem postopku. Do „izpolnitve“ njenega zahtevka je tako prišlo v samem izvršilnem postopku, k čemur je prispevalo prav ravnanje tožene stranke, ki ločitvene pravice na avtomobilu, ki je bil predmet izvršbe in tudi te pravde, ni uveljavljala. Da je prišlo do obravnavane tožbe zaradi ravnanja tožene stranke pa tudi ni dvoma, saj je slednja v izvršilnem postopku vloženemu ugovoru tretjega nasprotovala in je bila zaradi takšnega njenega ravnanja v namen varstva svoje lastninske pravice na predmetnem vozilu tožeča stranka prisiljena vložiti to tožbo.
ZDR člen 10, 10/1, 52, 54, 118, 118/1. ZOFVI člen 96, 109.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - zakoniti razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - odškodnina - strokovni delavec
Tožnica v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, skladno z določbo 96. člena ZOFVI, ni bila strokovni delavec. V tej določbi so opredeljena delovna mesta strokovnih delavcev v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med njimi ni določeno delovno mesto prodajalca v šolski okrepčevalnici. Zato tožena stranka ni imela podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnica za določen čas na delovnem mestu prodajalke v šolski okrepčevalnici po določbi 109. člena ZOFVI iz razloga predvidenega zmanjšana obsega vpisa učencev v šolo ali zavod, ki se nanaša samo za strokovne delavce. Ker je tožena stranka s tožnico nezakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas oz. to podaljšala z ankesom iz razloga, ki za njeno delovno mesto v zakonu ni bil predviden, je tožničino delovno razmerje iz določenega prešlo v nedoločen čas.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Tožnik je delavcem, zaposlenim preko študentskega servisa, popravljal ure tako, da jim je ure dodajal in jim na ta način priznaval več ur kot so jih dejansko opravili. Dopuščal je, da ti delavci niso evidentirali delovnega časa in da so delali tudi študentje, ki niso imeli študentske napotnice. Očitane kršitve nimajo vseh znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Gre namreč za listine, ki jih je sestavljal tožnik. Če ima prava listina (izdana od osebe, ki je označena kot izdajatelj) neresnično vsebino, s tem ne postane ponarejena listina in ni podano kaznivo dejanje ponarejanja listin. Očitane kršitve predstavljajo hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik storil naklepoma. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče utemeljeno dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078978
OZ člen 171, 299, 299/2, 625, 625/3, 963.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - subrogacija - – povračilo izplačane zavarovalnine - požar v zavarovanem objektu - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo - ugovor deljene odgovornosti - soprispevek oškodovanca - rok za povračilo izplačanih zavarovalnin - tek zakonskih zamudnih obresti - zamuda dolžnika
Vezanost na obsodilno sodbo ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati obstoja deljene odgovornosti oškodovanca oziroma zavarovanca tožeče stranke. Ker je tožena stranka podala ugovor deljene odgovornosti oškodovanca (naročnika del) iz 171. člena OZ, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je oškodovanec (naročnik del) prispeval k nastanku škode ter na podlagi ugotovljenih okoliščin naročila in izvedbe del zaključilo, da je toženec v celoti sam prispeval k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je zmotno enačilo zapadlost terjatve in zamudo. Terjatev tožeče stranke na povračilo izplačanih zneskov zavarovalnin je sicer zapadla že v trenutku, ko je prišlo do posameznih izplačil, vendar pa v tistem trenutku še ni nastopila zamuda tožene stranke. Ob upoštevanju, da rok za povračilo izplačanih zavarovalnin ni določen, je treba glede nastopa zamude upoštevati določbo 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost. V skladu z navedeno določbo je toženec lahko prišel v zamudo šele s trenutkom, ko ga je tožeča stranka pozvala na plačilo izplačanih zavarovalnin.
ZRPPN člen 23, 53, 55. ZUreP-1 člen 93, 103, 104, 105, 105/5, 177. ZSZ člen 53. OZ člen 101, 299, 299/1, 299/2. ZOR člen 324, 324/1, 324/2. ZNP člen 97, 104. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 395-10.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – zamuda s plačilom odškodnine – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Stališča, da je razlastitvena upravičenka v zamudi s plačilom odškodnine najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi, ni mogoče nekritično upoštevati v primerih, ko se o odškodnini odloča na podlagi ZRPPN. V teh primerih pride do zamude, ko se izteče rok za prostovoljno izpolnitev, ki ga določa 55. člen tega zakona.