Če ni mogoče zanesljivo zaključiti, da je podpis na potrdilu, ki izkazuje nastanek posojilnega razmerja, toženčev, to pomeni, da toženec nanj ne more opirati svoje ugovorne trditve, da ni podpisal potrdila o prevzemu posojilne obveznosti, hkrati pa tudi, da niti tožnik nanj ne more opirati svoje trditve, da je nastanek posojilnega razmerja izkazan s strani toženca podpisanim potrdilom. Če na potrdilu ni mogoče graditi zaključka o obstoju spornega razmerja, je to v skladu z omenjenim pravilom o materialnem dokaznem bremenu v škodo tožnika.
ZDR člen 204, 204/2. ZJU člen 21, 21/1. ZSPJS člen 14, 49.c.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - pogoj izobrazbe - izobrazba - javni uslužebenec
Tožnica je kljub prevedbi na delovno mesto “laboratorijski tehnik II” od 1. 8. 2008 do vključno 28. 2. 2011 dejansko opravljala dela, ki sodijo v delokrog inženirja za laboratorijsko biomedicino II. Zato tožnici pripada plačilo za delo inženirja laboratorijske biomedicine, ki ga je dejansko opravljala, čeprav tožena stranka v spornem času ni imela sistemiziranega ustreznega delovnega mesta, ki bi ta dela obsegala. To delovno mesto je predvideno že v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Ker je tožnica v spornem obdobju opravljala delo na na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane, ji skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče utemeljeno dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - neutemeljeno povzročeni stroški
Upnik je ves čas postopka vedel za datum izvršilnega dejanja 9. 7. 2013 in ko je bil pred tem seznanjen z izpraznitvijo poslovnega prostora, bi moral o tem obvestiti izvršitelja in umakniti predlog za izvršbo. Izvršitelj potem ne bi imel razloga za opravo izvršilnega dejanja (glede na dolžnikove dokaze tega tudi sicer ni imel) in ne bi nastali sporni stroški.
Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).
pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - pristop k dolgu - zastavitelj - dolžnik
Ker je pri vseh notarskih zapisih kot kreditojemalec in prvotni dolžnik sodelovala družba A. d.o.o., B.Z. pa v pogodbah o kreditih in o limitu ni označen kot dolžnik in porok, temveč le kot zastavitelj, je kot dolžnika v smislu sklepanja pogodbe o prevzemu dolga treba šteti le kreditojemalca tj. družbo A. d.o.o. in bi zato slednja morala biti pogodbena stranka pri pogodbi z dne 25. 1. 2013, da bi šlo za pogodbo o prevzemu dolga, saj se slednja sklene med dolžnikom in prevzemnikom, upnik pa vanjo le privoli. Poleg tega je tudi iz vsebine pogodbe z dne 25.1.2014 mogoče razbrati, da ne gre za pogodbo o prevzemu dolga, temveč za pogodbo o pristopu k dolgu, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. V odgovoru na ugovor je namreč upnik prepričljivo pojasnil, da kljub napačnemu zapisu, da družba B. d.o.o. prevzema dolg, resnični in pravi namen pogodbenih strank ni bil prevzem dolga, temveč pristop k dolgu dveh novih dolžnikov, s čemer se je položaj zastavnih dolžnikov izboljšal, zaradi česar zastavitelji tudi niso bili vabljeni k podaji soglasja k takšni pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078978
OZ člen 171, 299, 299/2, 625, 625/3, 963.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - subrogacija - – povračilo izplačane zavarovalnine - požar v zavarovanem objektu - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo - ugovor deljene odgovornosti - soprispevek oškodovanca - rok za povračilo izplačanih zavarovalnin - tek zakonskih zamudnih obresti - zamuda dolžnika
Vezanost na obsodilno sodbo ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati obstoja deljene odgovornosti oškodovanca oziroma zavarovanca tožeče stranke. Ker je tožena stranka podala ugovor deljene odgovornosti oškodovanca (naročnika del) iz 171. člena OZ, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je oškodovanec (naročnik del) prispeval k nastanku škode ter na podlagi ugotovljenih okoliščin naročila in izvedbe del zaključilo, da je toženec v celoti sam prispeval k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je zmotno enačilo zapadlost terjatve in zamudo. Terjatev tožeče stranke na povračilo izplačanih zneskov zavarovalnin je sicer zapadla že v trenutku, ko je prišlo do posameznih izplačil, vendar pa v tistem trenutku še ni nastopila zamuda tožene stranke. Ob upoštevanju, da rok za povračilo izplačanih zavarovalnin ni določen, je treba glede nastopa zamude upoštevati določbo 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost. V skladu z navedeno določbo je toženec lahko prišel v zamudo šele s trenutkom, ko ga je tožeča stranka pozvala na plačilo izplačanih zavarovalnin.
Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati, saj mu odpravnina predstavlja socialno varnost v času brezposelnosti. Zato je sporazum o izplačilu nižje odpravnine pravdnih strank ničen.
zapuščinski postopek – odpoved dedovanju – odpoved dediščini v korist določenega dediča – izjava o odstopu dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - izpodbojna domneva - dejanski naslov poslovanja družbe - podatki sodnega registra
Tožena stranka obstoja kršitve pri vročanju ni uspela dokazati, čeprav je bilo dokazno breme o tem na njej. Če je tožena stranka dejansko poslovala na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni naredila spremembe naslova v sodnem registru in če si ni uredila predalčnika, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.
začasne odredbe – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena – nedovoljene pritožbene novote
Upnik mora v postopku zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo izkazati hudo nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V konkretnem primeru so tožniki izkazali, da je toženec tekom pravdnega postopka prodal dve (edini neobremenjeni) nepremičnini, poleg tega pa tudi, da bo ravno zaradi tega konkretnega ravnanja toženca, uveljavitev verjetno izkazane terjatve otežena ali preprečena.
V primeru, ko sodišče (vsaj delno) ugodi primarnemu zahtevku, se sodišče v podredni zahtevek skladno s 3. odstavkom 182. člena ZPP sploh ne sme spuščati in ga tudi ne omenjati v izreku. Očitana kršitev o pomanjkanju razlogov glede podrednega zahtevka je torej neutemeljena.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070717
ZNP 9 člen.
postopek za delitev solastnih nepremičnin – uveljavljanje večjega solastniškega deleža – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Prva nasprotna udeleženka je vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin do 1/12, zato je manj verjetna pravica predlagateljice, ki zatrjuje, da prva nasprotna udeleženka ni lastnica nepremičnin.
solastnina – postopek za delitev stvari v solastnini – nepremičnina – način delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
neupravičena pridobitev - plačilo dela odškodnine, ki ga je prejel kot skrbnik denacionaliziranega premoženja zapustnice na svoj račun - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Skrbnik denacionaliziranega premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju tega premoženja ne bi smel odtujiti premoženja, ki mu je bilo zaupano. Kot skrbnik je bil dolžan upravljati denacionalizirano premoženje in skrbeti zanj tako, da se to ohrani za dediče. Čeprav je toženec v nasprotju z navedeno zahtevo že odprodal del obveznic, pa s tem vendarle ni okrnil tožničine dedne pravice, saj preostalo denacionalizirano premoženje očitno zadošča za poplačilo njenega dednega deleža.
Sodišče prve stopnje je začetek teka zamudnih obresti materialnopravno pravilno vezalo na pravnomočnost sklepa o dedovanju. Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je namreč zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
materialno procesno vodstvo - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe - primerno stanovanje - uporabno dovoljenje za objekt
Stanovanjska stavba, katere lastnica je bila v preteklosti tožena stranka, ni primerno stanovanje, saj je med pravdnima strankama nesporno, da objekt nima uporabnega dovoljenja, kar je sicer pogoj, da je moč govoriti o primernem stanovanju.
Sodišče ni dolžno opozarjati stranke na vidike, ki jih je izpostavila že druga stranka – v takšnem primeru je stranka že opozorjena, da lahko pride v poštev tudi ta vidik zadeve; na njej pa je, da glede na zatrjevanje nasprotne stranke poda relevantne odgovore. Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Dolžnost vplivanja na stranki, da navedeta odločilna dejstva, ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče stranke opozarjati na vse vidike predmetnega spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070697
URS člen 26. OZ člen 131, 148, 148/1.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost sodnika – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja
Država je odgovorna za skrbno ravnanje sodnika v procesu sodnega odločanja. Odgovornost države je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje ali če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela. Odgovorna je le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, ki je nastala v procesu odločanja. Protipravnost mora biti jasna in očitna.