prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje
Za razliko od nepravdnega sodišča, ki mejo ureja oziroma določa, lahko pravdno sodišče le to (v okviru reševanja predhodnega vprašanja) „zgolj“ ugotavlja. To pa je nedvomno pomemben argument za to, da se predmetni postopek (v skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP) prekine do ureditve (določitve) meje v nepravdnem postopku, ki je bil prav iz tega razloga že sprožen.
SPZ člen 48. ZTLR člen 21, 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – izgradnja nove stvari – adaptacija podstrešja – priposestovanje – nedobroverna posest – verzijski zahtevek – povrnitev vlaganj v nepremičnino
Adaptacije ali obnove že obstoječega masardnega dela v stanovanje, ne pomenijo izgradnje nove stvari. Za novo stvar ne gre, če se z gradnjo spremeni razporeditev prostorov, ali se izboljšajo bivalne razmere, hiša pa ohranja prvotni pomen.
Od priče ni mogoče pričakovati, da bo na dan, ko je vabljena na zaslišanje, preložila prav vse svoje službene obveznosti. Priča je ravnala skrbno, preverila je koliko časa ima Okrajno sodišče v Škofji Loki predvidenega za obravnavo, na katero je bila vabljena; utemeljeno je pričakovala, da bo imela dovolj časa, da se po zaključku naroka v Škofji Loki udeleži naroka v obravnavani zadevi. Ko se njena pričakovanja niso uresničila, je o zamudi še pravočasno obvestila sodišče prve stopnje. Višje sodišče ocenjuje, da v tem primeru pogoji za kaznovanje priče niso bili izpolnjeni.
solastnina – postopek za delitev stvari v solastnini – nepremičnina – način delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
Sklicevanje sodišča na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je povsem na mestu. Edino izjemo predstavlja umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker je tožnica predmetno tožbo (očitno) vložila iz previdnosti, je nosila tudi stroškovni riziko njenega morebitnega umika.
O izpolnitvi tožbenega zahtevka je moč govoriti, če nasprotna stranka prostovoljno ravna v skladu z njim (torej s tistim, kar se v njem od nje zahteva). To pa seveda ne velja za primer, ko tožnik zahtevano uresniči mimo (brez volje oziroma sodelovanja) toženca.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - dodatek za povečan obseg dela in obremenitve
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitve v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnica je bila v spornem obdobju razporejena na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delala, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070670
OZ člen 131, 179. ZPP člen 243, 278.
podlage odškodninske odgovornosti – pravica do izvedbe dokaza – poškodba vratne hrbtenice – nateg vratnih mišic – dokazovanje utrpelih poškodb z izvedenci – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za strah
V sodni praksi je glede poškodb v smislu natega vratnih mišic prevladujoče stališče, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa še izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca. Zgolj v primerih, ko je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvomna v smislu, da so na telo (domnevnega) oškodovanca delovale tako minimalne sile, da do poškodb nikakor ne bi moglo priti, je mogoče o zahtevku odločiti (z zavrnitvijo) brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je ob prijavi vloma v njegovo stanovanjsko hišo zavarovalnici navedel neresnične podatke o odtujenih predmetih, za katere je vedel, da mu niso bili odtujeni, s čimer je zavarovalnici (in pred tem policiji) lažno prikazoval okoliščine ter si na tak način pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je sporne tehnične predmete, ki jih je prijavil kot odtujene, dejansko imel oziroma je z njimi razpolagal, kar so potrdile priče. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik z očitanim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja goljufije po členu 211/1 KZ-1. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 111/1 ZDR.
U. je kot domnevni povzročitelj škode in zavarovanec tožene stranke (upravičeno) zainteresiran za izid predmetne pravde, saj se bo za toženko negativen izid tako ali drugače odrazil na pogodbeno (zavarovalno) razmerje, ki obstaja med njima. Skratka vplival bo (takoj ali pa v prihodnosti) na njegov pogodbeno-pravni položaj, pa čeprav „zgolj“ v smislu slabših pogodbenih pogojev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013124
OZ člen 131, 395, 395/1, 965, 965/1. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stranski intervenient - sosporništvo - zavarovalnica - pravnomočna sodba
Tožena stranka (tožnikov delodajalec) ima pri stranskem intervenientu (zavarovalnici) zavarovano odgovornost, zato je imel tožnik možnost uveljavljati odškodnino za nastalo škodo bodisi direktno od zavarovalnice v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti na podlagi člena 965/1 OZ, kar je tožnik tudi storil, bodisi le od tožene stranke na podlagi določbe 184. člena ZDR. Poleg tega pa je imel tudi možnost, da uveljavlja pripadajočo odškodnino od obeh solidarno. Tožnik je bil na podlagi pravnomočne sodbe v sporu, ki je potekal pred sodiščem splošne pristojnosti med tožnikom in zavarovalnico kot toženo stranko v zvezi z izplačilom odškodnine za isto škodo, kot jo od tožene stranke (svojega delodajalca) uveljavlja v tem individualnem sporu, upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo v določeni višini.
Sodišče prve stopnje je v tem sporu ugotovilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo in da mu je bila ta odškodnina skupaj z obrestmi v celoti izplačana v postopku, ki se je vodil pred sodiščem splošne pristojnosti, vendar pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja, ali je bila tožniku z dosedaj izplačanimi zneski iz naslova nepremoženjske škode poravnan tako glavnični del kot tudi obrestni del odškodnine, ki jo vtožuje v tem individualnem delovnem sporu, pri čemer se ni opredelilo do tega, od katerega dne dalje je tožnik upravičen do izplačila odmerjene odškodnine oz. od katerega dne dalje je tožena stranka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti (od katerega dne dalje torej tečejo zakonske zamudne obresti od odmerjene odškodnine).
procesne obresti – primeren izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – stroški opomina – notarski zapis – načelo stroge formalne legalitete – trditveno in dokazno breme
Opredelitev v 7. členu notarskega zapisa je glede stroškov preohlapna, da bi lahko upnik na njeni podlagi kot izvršilnem naslovu izterjeval stroške opominov, tako glede obsega terjatve kot tudi njene zapadlosti.
V izvršilnem postopku ni dopustno zahtevati procesnih obresti, torej zamudnih obresti ob obračunanih pogodbenih in zamudnih obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - neutemeljeno povzročeni stroški
Upnik je ves čas postopka vedel za datum izvršilnega dejanja 9. 7. 2013 in ko je bil pred tem seznanjen z izpraznitvijo poslovnega prostora, bi moral o tem obvestiti izvršitelja in umakniti predlog za izvršbo. Izvršitelj potem ne bi imel razloga za opravo izvršilnega dejanja (glede na dolžnikove dokaze tega tudi sicer ni imel) in ne bi nastali sporni stroški.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved škodljivega ravnanja
Tožena stranka je tožnikoma podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnikoma je očitala, da sta v z nasprotju z načelom lojalnosti do delodajalca preko svojega pooblaščenca z dopisom obvestila poslovne partnerje družbe, da se odpokliče prodaja artiklov, povezanih z njunimi pravicami iz intelektualne lastnine, zaradi česar sta huje kršila pogodbene obveznosti in prepoved škodljivega ravnanja iz določbe 35. člena ZDR. Tožnika v zvezi s spornim dopisom nista prekoračila meje dopustnega ravnanja, ki bi utegnilo kakorkoli škodovati poslovnim interesom tožene stranke, saj tožena stranka tega v sporu ni uspela dokazati. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožnikoma zaradi očitanega ravnanja izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – pravno priznana škoda – strah za usodo drugega
V sporih majhne vrednosti so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni. Pritožnica z omejitvijo pritožbenih razlogov niti s pravnim poukom v izpodbijani sodbi niti z vabilom na glavno obravnavo ni bila seznanjena, a to kogentnih zakonskih določb ne more spremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078935
OZ člen 9, 131, 131/1.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - protipravno ravnanje - kršitev pogodbene obveznosti - izvedba in sanacija estriha
Zahtevek za ponovno izvedbo cementnega estriha v zadevi P 582/2006-I je bil po svoji naravi zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo napak, v obravnavani zadevi pa je tožnik uveljavljal zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženka (zahtevka sta imela različno dejansko in pravno podlago).
oprostitev plačila sodne takse – ustavna odločba – socialna pomoč
Ker je pred odločanjem o pritožbi ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070717
ZNP 9 člen.
postopek za delitev solastnih nepremičnin – uveljavljanje večjega solastniškega deleža – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Prva nasprotna udeleženka je vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin do 1/12, zato je manj verjetna pravica predlagateljice, ki zatrjuje, da prva nasprotna udeleženka ni lastnica nepremičnin.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Tožnik je delavcem, zaposlenim preko študentskega servisa, popravljal ure tako, da jim je ure dodajal in jim na ta način priznaval več ur kot so jih dejansko opravili. Dopuščal je, da ti delavci niso evidentirali delovnega časa in da so delali tudi študentje, ki niso imeli študentske napotnice. Očitane kršitve nimajo vseh znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Gre namreč za listine, ki jih je sestavljal tožnik. Če ima prava listina (izdana od osebe, ki je označena kot izdajatelj) neresnično vsebino, s tem ne postane ponarejena listina in ni podano kaznivo dejanje ponarejanja listin. Očitane kršitve predstavljajo hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik storil naklepoma. Zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.